Nedelja, 10. 9. 2023, 7.12
7 mesecev, 3 tedne
V Bazovici so se poklonili pred 93 leti ustreljenim junakom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Člane tajne antifašistične organizacije Borba so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.
Ob spomeniku v Bazovici pri Trstu so se danes spomnili Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam po odločitvi fašističnega posebnega sodišča ustrelili leta 1930. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v govoru ocenila, da je med Slovenci in Italijani kljub vsemu vedno prevladala volja do sodelovanja.
Štiri člane tajne antifašistične organizacije Borba so obsodili na smrt po napadu na sedež fašističnega časopisa Il popolo di Trieste, v katerem je bomba, ki je sicer eksplodirala sredi noči, ubila tudi novinarja, ki je bil nepričakovano še zmeraj v stavbi. Usmrčeni zato v Italiji še zmeraj veljajo za teroriste. Spomenik na bazoviški gmajni, pred katerim vsako leto prirejajo proslavo, ima sicer od lani status kulturnega pomena.
Na letošnji proslavi so se spomnili še treh dogodkov, in sicer 100. obletnice fašistične reforme šolstva v Italiji, znane tudi kot Gentilejeva reforma, ki je med drugim prepovedala poučevanje slovenščine, 80. obletnice padca fašizma in kapitulacije Italije ter 75-letnice ustave Republike Italije. Poleg štirih ustreljenih v Bazovici so se poklonili še članoma organizacije Borba, ki sta postala žrtvi fašizma, Antonu Gropajcu in Vladimirju Gortanu.
Slavnostna govornika sta bila predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in tržaški raziskovalec Livio Isaak Sirovich. Slednji je dejal, da je kot Italijan iz Trsta zaradi nacionalistične naravnanosti šolstva in lokalnega tiska ostal brez velikega dela kulturnega bogastva teh krajev. Ob tem je poudaril, da je italijanski režim, ne samo fašizem, poskušal v Istri in Julijski krajini izpeljati kulturni genocid.
Wutte je govoril o vzporednicah med prizadevanji Slovencev v Avstriji in Italiji za priznanje pravic. Med drugim je dejal, da bi morala Slovenija opozoriti sosednji državi, da sta kot poraženki v drugi svetovni vojni odgovorni za varovanje manjšin.
Ministrica Tanja Fajon je sicer v pozdravnem nagovoru med drugim dejala, da je zgodba bazoviških junakov tudi zgodba o ljudeh v Sloveniji in Italiji, ki so stoletja živeli drug ob drugem, presegali delitve in nestrpnosti ter skupaj gradili mostove spoštovanja in sodelovanja. Po njenih besedah sta kljub težkim izzivom, ki jih je prinesla zgodovina, vedno prevladala vztrajnost in volja do sodelovanja. Prihodnost meddržavnih odnosov bo po po njenih besedah temeljila na evropski solidarnosti. V tej luči se je zahvalila Italiji za pomoč ob nedavnih ujmah v Sloveniji.
Prepričanje, da bo prevladala strpnost, je izrazil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je dejal, da so se mu zaradi tega leta 2020 utrnile solze, ko sta predsednika sosednjih držav Borut Pahor in Sergio Mattarella skupaj položila vence tako k spomeniku bazoviškim junakom kot k spomeniku ob t.i. bazoviški fojbi.
Tržaški škof Enrico Trevisi je na proslavi v Bazovici dejal, da so Slovenci in Italijani bratje, med katerimi prihaja tudi do prepirov, ki pa se morajo končati.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek položila cvetje k spominski plošči bazoviškim junakom, ki od leta 2012 stoji pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani. Spomin na bazoviške junake so počastili tudi pred spomenikom v Kranju.
