Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
9. 9. 2023,
18.41

Osveženo pred

1 leto, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,14

Natisni članek

Natisni članek

fašizem Rab Nataša Pirc Musar

Sobota, 9. 9. 2023, 18.41

1 leto, 3 mesece

Pirc Musarjeva na Rabu opozorila na pomen ohranjanja spomina na grozodejstva fašizma

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,14
Nataša Pirc Musar | "Prihodnje generacije bodo lahko gradile pravičen in razvojno naravnan svet le, če se bodo zavedale tudi preteklih napak, temnih plati in zablod človeštva," je na Rabu dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. | Foto STA

"Prihodnje generacije bodo lahko gradile pravičen in razvojno naravnan svet le, če se bodo zavedale tudi preteklih napak, temnih plati in zablod človeštva," je na Rabu dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Foto: STA

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar se je danes na hrvaškem otoku Rabu udeležila spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor in z otoka Rab. V govoru je poudarila pomen ohranjanja zgodovinskih dejstev in pričevanj o grozodejstvih fašizma in nacizma.

Predsednica republike je v govoru spomnila, da nam mora biti koncentracijsko taborišče na Rabu v večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in fašističnega nasilja. Po njenih besedah je potrebno sprotno opozarjanje na "grozljive zdrse v smer nespoštovanja sočloveka", ki jih tudi dandanes nedostojno kažejo redki, a glasni posamezniki in skrajne politične stranke povsod po svetu, tudi v Evropi.

Fašistična ideologija je po njenih besedah poskušala s ciljem raznarodovalne politike in razčlovečenja poteptati sanje, ponos in ljubezen do doma in naroda vseh internirancev, med katerimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Vendar pa nevzdržne razmere niso strle duha teh ljudi.

Zato je njihov boj tako zelo pomemben kazalnik širšega boja proti zlu ter pokazatelj enotnosti in sožitja med narodi, je dejala Nataša Pirc Musar, ki je bila skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem slavnostna govornica.

Žal pa lahko v Evropi 80 let pozneje ponovno vidimo, da miroljubnost, sožitje, dostojanstvo, vladavina prava in človekove pravice niso samoumevni, je opozorila. Zato je po njenem še toliko pomembnejše, da na mednarodni ravni ohranjamo sodelovanje med narodi, da se v mednarodnih forumih in organizacijah izmenjujejo mnenja ter usklajujejo pogledi držav ob upoštevanju mednarodnega prava in načel mirnega reševanja sporov.

"Naša dolžnost je, da pozitivne vrednote prenašamo na mlade"

Po prepričanju Pirc Musarjeve je za našo prihodnost zelo pomembno, da ne pozabimo na trpljenje svojih prednikov, predvsem pa na zgodovinska dejstva in pričevanja o preteklih dogodkih ter okrutnih dejanjih fašizma in nacizma.

Kot je ob tem poudarila, je naša dolžnost, da pozitivne vrednote prenašamo na mlade. "Prihodnje generacije bodo lahko gradile pravičen in razvojno naravnan svet le, če se bodo zavedale tudi preteklih napak, temnih plati in zablod človeštva," je dejala.

Predsednica je tudi izrazila veselje, da je Slovenija skupaj s Hrvaško pristopila k obnovi spominskega parka in vojnega grobišča Kampor.

Današnja slovesnost je potekala na spominskem pokopališču žrtev taborišča v Kamporju. Iz Slovenije sta se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman.

Kot je ob tem na omrežju X zapisala Fajonova, "ne smemo in ne bomo pozabili na grozote fašizma". To je po njenih besedah ultimativna zaveza, ki ji moramo slediti v spoštovanju človekovega dostojanstva.

Kljub pozivu predsednikov največjih združenj borcev in antifašistov v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem pa se današnje slovesnosti ni udeležil italijanski predsednik Sergio Mattarella, na kar so se odzvali tudi v stranki Levica.

Po njihovem mnenju neudeležba Mattarelle potrjuje, da so bile geste nekdanjega predsednika Boruta Pahorja pred leti "napaka, ki ni vodila k spravi, ampak k afirmaciji italijanskega revizionizma".

Italijansko koncentracijsko taborišče na Kamporskem polju je spadalo med najhujša italijanska koncentracijska taborišča. V njem je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih okoli 15 tisoč Slovencev in Hrvatov ter 3.360 Judov. Najmanj 1.490 Slovenk in Slovencev je v nečloveških razmerah v taborišču tudi umrlo.

Ne spreglejte