Sreda, 16. 2. 2022, 15.06
2 leti, 2 meseca
Soseska Novo Brdo išče najemnike: enosobno stanovanje od 322 evrov mesečno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,96
7
Prijavitelji bodo morali za resnost prijave plačati 500 evrov. Če bodo izbrani, se bo to vštelo v varščino, če ne bodo, bodo plačilo dobili vrnjeno.
Stanovanjski sklad RS bo prijave za najem stanovanj v novozgrajeni soseski Novo Brdo v Ljubljani zbiral od 17. februarja do 11. marca, prvi izbor bo predvidoma 7. aprila. Najemnine bodo izračunane po novi metodologiji, znašale bodo od 8,50 evra na kvadratni meter, kar pomeni od 322 evrov za enosobno do 972 evrov za štirisobno stanovanje mesečno.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja stanovanjskega sektorja pri skladu Alenka Kern, prednostne skupine ostajajo enake kot na prejšnjih razpisih, torej mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine z vzdrževanimi člani in mladi do 35. leta starosti.
Prijavitelji bodo morali za resnost prijave plačati 500 evrov. Če bodo izbrani, se bo to vštelo v varščino, če ne bodo, pa jim bodo denar vrnili.
Na voljo bo 473 stanovanj v 17 blokih, in sicer 52 enosobnih, 164 dvosobnih, 150 trisobnih in 107 štirisobnih. Najemnine bodo znašale od 8,50 do 9,46 evra na kvadratni meter. Za enosobna stanovanja bo tako na primer treba na mesec odšteti od 322 evrov do 402 evra, za največja, štirisobna, pa do 972 evrov na mesec, je povedala Kernova.
Kakovostna gradnja omogoča nižjo porabo energije in s tem za 30 odstotkov nižje stroške
Sklad bo pri izračunu najemnine uporabil novo metodologijo, po kateri bo od zdaj izračunaval najemnino za vsa svoja tržna najemna stanovanja. Gre za t. i. stroškovno najemnino, ki sledi metodologiji določitve neprofitne najemnine tako glede faktorjev za posamezne dele stanovanja (različno za bivalne ter preostale dele, kot sta balkon ali shramba) kot glede faktorjev velikosti stanovanja (za stanovanja do 45 kvadratnih metrov je faktor večji, za tista nad 65 kvadratnih metrov pa manjši). Upoštevajo tudi zahtevnost gradnje in lokacijo, če ti nista že upoštevani v ceni gradnje oz. zemljišča, je povedal direktor sklada Črtomir Remec.
Skladno z metodologijo bodo po njegovih besedah prilagodili tudi najemnine v bližnji soseski Zeleni gaj in stanovanjih v Borovnici, pri preostalih stanovanjih pa bistvenih sprememb ne bo. V Zelenem gaju se bo najemnina s 1. januarjem 2023 zvišala z zdajšnjih 6,50 evra na sedem evrov na kvadratni meter.
Vrednost naložbe v Novo Brdo je bila 78,67 milijona evrov z davkom. Remec je povedal, da so s kakovostno gradnjo, ki bo med drugim omogočala nižjo porabo energije, zagotovili, da bodo stroški v celotni življenjski dobi, predvidoma 50 let, nižji za 30 odstotkov.
V soseski Novo Brdo je skupno 498 stanovanj v 18 objektih, 25 je namreč še oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo oddali prek ločenega razpisa, predvidoma skupaj s 27 oskrbovanimi stanovanji v Slovenj Gradcu, je povedal Remec.
Do leta 2025 še okoli dva tisoč novih stanovanj
Sklad ima po njegovih besedah v gradnji še okoli dva tisoč stanovanj, ki bodo končana predvidoma do leta 2025. Javna najemna stanovanja pa sklad pridobiva poleg gradnje tudi z nakupi in najemom na trgu. Prek javne najemne službe, ki so jo skladno z novelo stanovanjskega zakona vzpostavili z letošnjim letom, pa načrtujejo, da bi do leta 2025 pridobili še okoli tisoč stanovanj. Razpis je bil objavljen konec januarja, zanimanje pa zaznavajo tudi v Ljubljani, je povedal Remec, in sicer predvsem med starejšimi, ki želijo svoja večja stanovanja oddati in bivati v oskrbovanih stanovanjih.
Zanimanje je izrazilo tudi nekaj zasebnih vlagateljev, pravi direktor sklada, ki si želi, da bi v sodelovanju z občinami dosegli, da bi investitorji del novozgrajenih stanovanj oddali skladu. Hkrati bi bilo po njegovem mnenju smiselno razmisliti o tem, da bi država s poroštvi spodbudila večje vlagatelje h gradnji stanovanj, od katerih bi jih nato sklad del kupil in del najel, del stanovanj pa bi vlagatelji prodali sami na trgu.
Sklad pripravlja nov stanovanjski program za obdobje 2025−2035, v katerem bi bil cilj novih deset tisoč stanovanj. Pri tem je še odprto vprašanje financiranja. Remec meni, da bi sredstva − če ne bo sistemskega vira − lahko država zagotovila s poroštvi ali z obveznicami. S temi bi lahko npr. v desetletnih ciklih gradnjo financirali tako, da bi najemniki prek najema stanovanja odkupili, dodaja.
7