Sodniki: Če vlada ne odpravi plačnih nesorazmerij, sledijo dodatni ukrepi. To jim odgovarja Robert Golob.

V izjavi sodniki poudarjajo, da njihov položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in dobre volje vsakokratnih odločevalcev.

Izpostavljajo, da je tudi aktualna vlada javno priznala, da je položaj sodnikov treba izboljšati, "predvsem pa poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju".

Na sestanku zbrani sodniki so si "enotni v prepričanju, da nam v trenutnem položaju žal ne preostane drugega, kot da posežemo po dodatnih ukrepih v primeru, če vlada do konca meseca aprila 2023 ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje našega položaja".

Dodali so še, da so enotni v podpori Slovenskemu sodniškemu društvu, pogajalski posvetovalni skupini, sodnemu svetu in vrhovnemu sodišču pri vseh dosedanjih prizadevanjih za ureditev položaja sodnikov.

Izjavo so sodniki sprejeli na sestanku, ki so se ga udeležili sodniki vseh sodnih okrožij in sodišč različnih stopenj, med njimi tudi predsednik vrhovnega sodišča, predsednik sodnega sveta ter vodja pogajalske posvetovalne skupine in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, je sporočila sodnica Tanja Dolar Božič.

Golob: Sodniki niso edini z zahtevami

Premier Robert Golob je po pozivu sodnikov k takojšnji odpravi plačnih nesorazmerij poudaril, da sodniki niso edini z zahtevami. Po njegovih besedah pogajanja tečejo, a "vsi vemo, da v javnem sektorju žal ne moreš ene skupine obravnavati ločeno od drugih". Na ministrstvu pa menijo, da bi bilo problematiko sodniških plač smiselno rešiti čim prej.

Premier Golob, ki je sicer na občnem zboru Slovenskega društva sredi januarja napovedal dodatek pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto, je danes dejal, da potekajo pogajanja z vsemi skupinami v javnem sektorju. Verjame, da bodo znotraj teh pogajanj našli tudi ustrezno rešitev za sodno vejo oblasti, je dodal v izjavi ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom ter izobraževalno in raziskovalno sfero o partnerstvu za tehnološki razvoj in inovacijski preboj.

Na ministrstvu za pravosodje pritrjujejo sodnikom

Na ministrstvu za pravosodje pa so v današnjem odzivu za STA poudarili, da je sodstvo ena od treh vej oblasti, ki ji tako slovenski ustavni red kot mednarodni standardi zagotavljajo materialno neodvisnost, ki jo je dolžna zagotavljati država. Pritrjujejo sodnikom, da je trenutni položaj neustrezen, po oceni ministrice Dominike Švarc Pipan pa tudi neustaven, zato ga je treba čim prej sanirati.

Kot so spomnili, je tudi ustavno sodišče leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati tako v nominalni kot v znatni realni vrednosti. "Zato tudi menimo, da bi bilo smiselno problematiko sodniških plač rešiti čim prej, in ne čakati na ureditev funkcionarskih plač leta, kot je predvideno po časovnici plačne reforme," so zapisali v odgovoru.

Vlada je sicer konec januarja v DZ tudi vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, a ga je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako naj bi zdaj vlada plače pravosodnih funkcionarjev urejala v okviru reforme sistema plač v javnem sektorju.

Novice Sodniško društvo Golobu: Hočemo dodatek za sodnike in tožilce

Novice Ustavno sodišče brez odločitve glede izločitve sodnikov

Novice Morebitna izločitev vseh predlaganih ustavnih sodnikov v zadevi RTVS bi pripeljala ustavno sodišče na mejo sklepčnosti

Novice Pripombe na zakonski osnutek o sodniških plačah znane še ta teden