Socialna varnost ob možnosti tržnega udejstvovanja

Sedem evropskih držav mora zbrati milijon podpisov, minimum zbranih podpisov v vsaki državi pa ne bi zadostoval za milijon, zato so pobudniki pobude v Sloveniji želeno kvoto s prvotnih šest tisoč povišali na 10.440 zbranih podpisov. Te morajo zbrati do 14. januarja 2014.

Še vedno so možnosti, da bi pobuda uspela "Glede na neverjeten uspeh Hrvatov, ki so v 44 dneh zbrali potrebno število podpisov, je še vedno mogoče, da bo Evropska državljanska pobuda o UTD uspela," meni dr. Valerija Korošec, sociologinja in verjetno najboljša poznavalka koncepta UTD v Sloveniji. "Menim, da so nekateri Slovenci in Hrvati uvideli, da bi jim sistem UTD zagotovil točno to, kar smo si pri osamosvojitvi želeli: socialno varnost na univerzalen in egalitaren način ob možnosti svobodnega (individualnega) tržnega udejstvovanja."

Njena raziskava o UTD iz leta 2010 je pokazala, da če bi uvedli UTD približno v višini sedanje denarne socialne pomoči, potem sistem UTD države ne bi stal nič več kot zdajšnji sistem socialnih transferjev in drugih državnih pomoči, država pa bi prihranila pri stroških administracije in poenostavila postopke.

UTD imajo na Aljaski O tem, kaj je UTD, je bilo že precej napisanega; Valerija Korošec, ki je svoj pogled podala v študiji Predlog UTD v Sloveniji: Zakaj in kako iz leta 2010, pravi, da je bilo skozi zgodovino predstavljenih tudi že precej različnih pristopov o uvedbi UTD. Kot pojasnjuje v študiji, so bili nekateri modeli UTD tudi že uresničeni ali vsaj poskusno uvedeni (recimo na Aljaski, kjer od leta 1982 vsak prebivalec dobi letni dohodek v višini od 300 dolarjev pa do 2.069 dolarjev – odvisno od finančnega položaja sklada, v katerem se zbirajo sredstva za črpanje nafte in ki zagotavlja sredstva za UTD). UTD so ob Aljaski že uvedli ali preizkusili v Namibiji, Kanadi in Indiji. "Najbolj opazni rezultati tam so: otroci so bolj siti, več v šoli, starši so bolj sproščeni, vsi v družbi so bolj zdravi, več je uspešnih podjetnikov," pravi Valerija Korošec.

Prejemali bi ga tudi premožni Obstajajo različne ideje o tem, ali naj bi bili do UTD upravičeni vsi, torej tudi premožni in otroci. Po modelu, ki ga zagovarja Valerija Korošec, bi UTD prejemali vsi, torej tudi upokojenci in študentje. "Študentje bi zraven lahko dobili še štipendijo za nadarjene ali kadrovsko štipendijo – kar ne bi vplivalo na višino UTD. Upokojenci bi poleg UTD dobili še pokojnino glede na plačane prispevke; večina bi dobila isti znesek kot zdaj, tisti, ki zdaj prejemajo manj kot 250 evrov, pa več," pravi Valerija Korošec.

UTD bi ljudem vrnil dostojanstvo. Ideji o uvedbi UTD po njenih besedah najbolj nasprotujejo "tisti, ki jim gre v tem sistemu dobro, ker niso prepričani, da bi jim šlo v drugem sistemu enako dobro", UTD pa bi po njenem mnenju "koristil vsem, ki zdaj menijo, da jim strah za preživetje onemogoča svobodno delovanje". "UTD bi ljudem omogočil, da rečejo ne neustreznim delovnim pogojem, delu, za katerega ne dobijo plačila, sodelovanju v sivi ekonomiji, sodelovanju v koruptivni dejavnosti … Omogočil bi jim, da uporabljajo bolj racionalne, ustvarjalne in dolgoročne rešitve, ki so dobre tudi za skupnost.

Kot veste, prestrašene živali niso sposobne pametno reagirati, kaj šele sodelovati. Ko gre za raven eksistence, ljudje nismo veliko drugačni od živali. To je raven posameznika. Na ravni družbi bi se z uvedbo UTD posledično povečal občutek zaupanja tudi v državo ter optimizma in sodelovanja tudi na podjetniški ravni."

200 ali 600 evrov? V času razprav o evropski državljanski pobudi za uvedbo UTD je slišati veliko različnih ocen, kakšna naj bi bila najbolj pravična oziroma ustrezna višina UTD v Sloveniji – predlogi se gibljejo od 200 pa vse do 606 evrov. "Ljudje veliko govorijo kar na pamet, vendar drugih študij ne poznam," pravi Valerija Korošec, ki je v svoji študiji leta 2010 predlagala, da bi UTD v Sloveniji za vsakega posameznika znašal 250 evrov gotovine in 50 evrov t. i. aktivacijskega vavčerja.

A od zadnjih izračunov sta minili dve leti, zato bi bilo danes treba opraviti nove izračune glede na nove cenzuse, zneske socialnih transferjev in višine življenjske košarice.

Čeprav je ideja o uvedbi UTD v Sloveniji živa že od leta 1991, ko je o njej pisal dr. Veljko Rus, po rezultatih Politbarometra tri četrt ljudi v Sloveniji sploh ne ve, kaj je UTD, še pojasnjuje Valerija Korošec.