SiolNET. Novice Siol +
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Rešitev za države, v katerih administracija ne deluje"

4

termometer

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) bi na hitro odpravil težave naše nedelujoče države in strah delavcev pred delodajalci ter nam omogočil življenje v skladu z našimi vrednotami, trdi Valerija Korošec.

Lani je dr. Valerija Korošec z urada za makroekonomske analize in razvoj objavila odmeven predlog o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki naj bi pomagal rešiti težave Slovenije. Z navajanjem razlogov zanj je narisala podobo nedelujoče Slovenije. Pravna in socialna država, trg dela in birokracija ne delujejo, Slovenci pa se bojijo vstati proti delodajalcem, ki jim ne plačujejo. Zdaj je še slabše, je prepričana. UTD pomeni, da država zagotavlja vsakemu državljanu ali upravičencu do državljanstva nek temeljni dohodek ne glede na zaposlitev ali bogastvo. Koroščeva nam je v intervjuju pojasnila, kako bi UTD presekal slovenske težave, pa tudi težave, s katerimi se spopadajo vse države na prehodu v postindustrijsko dobo. Pa še delovni teden bi nam skrajšal za štiri ure. Povedala nam je tudi, da fame o Slovencih ne držijo, tudi tista o naši nestrpnosti do priseljencev in njihove kulture ne: "Ne moremo govoriti, da smo slepi za kulturo, ki nam jo prinašajo drugi, slepi smo za lastno kulturo." V videu poglejte, kako bi deloval predlog UTD, ki ga predlaga Valerija Korošec ter zakaj bi UTD dal Slovencem svobodo, da se uprejo izkoriščevalskim delodajalcem in priložnost, da bi živeli v skladu s svojimi vrednotami:

Ali je danes slika Slovenije še bolj žalostna kot lani, ko ste objavili svoj predlog UTD? Mislite na neuspešnost pravne države? Na anomalije na trgu dela? V tem smislu se lahko vsi strinjamo, da je položaj samo še slabši.

Kje so glede na trenutni politični položaj možnosti za uvedbo pravičnejše države? Ena možnost je, da poskušamo počasi popraviti ta položaj. UTD pa bi pomagal presekati ta gordijski vozel, s tem ko bi preprosto zmanjšal potrebo po delujoči socialni in pravni državi. Če bi vsi ljudje dobivali brezpogojni UTD, bi imeli na sodiščih polovico manj zadev, ko bi ljudje poskušali doseči izplačilo tistega, kar so si zaslužili.

Če vas prav razumem, ste že pristali, da slovenska pravna država ne deluje in se ji moramo samo izogniti. Da. UTD je rešitev za države, v katerih administracija ne deluje, kjer je sistem skorumpiran … To ne pomeni, da mislim, da so uradniki skorumpirani, ampak da je sistem tako prenormiran, da preprosto ne deluje. Zato tudi pravna država ne deluje. UTD so se točno zaradi tega odločili uvesti v Iranu, ker nimajo administracije, ki bi bila sposobna to izpeljati. Očitno je tudi mi nimamo.

Vendar bi morala potem država sama priznati, da ni uspešna … Saj država to priznava. Država je recimo v zakonu o javnih socialnih transferjih povedala točno to: da dosedanji sistem ne deluje, da je nepravičen, da se pravice prekrivajo, da prihaja do izigravanja sistema. Njihova najbolj razglaševana rešitev je, da bodo skozi eno vstopno točko razdelili 13 transferjev. To ne bo veliko pomagalo. Res ne bodo več ljudje hodili do 13 vrat, ampak bo pač moral uradnik iti v 13 administrativnih baz. Pri UTD vse to odpade. V obliki UTD bi izplačevali 16 socialnih transferjev.

Napovedovali ste proteste. Dvesto tisoč ljudi naj bi prišlo pred parlament in zahtevalo UTD. Zakaj jih še ni? Težko rečem, da sem jaz pozivala k protestom. Ne zdi se mi, da bi v Sloveniji potrebovali obliko sprememb, ki jih pripelje ulica. Mislim, da imamo veliko drugih sistemov političnega vplivanja. Navdušena sem nad sistemom referendumov, ki omogočajo ljudem, da zahtevajo spremembe zakonov. Samo poslancem in političnim elitam bi prepovedala, da zahtevajo referendume.

Bi državljanom olajšali pot do referendumov? Šla bi celo dlje. Sem absolutno za to, da gremo v smeri neposredne demokracije. Na osnovi vseh naših referendumov, ki so jih zahtevali ljudje, lahko rečemo, da je kolektivna pamet Slovencev dobra. Dobro se odločamo na referendumih.

Večkrat slišimo, da imamo na referendumih stvari, ki tja ne sodijo, ker so preveč strokovne. S tem se seveda ne strinjam. Referendum dajejo v nič tisti, ki na splošno ne cenijo ljudske pameti. Po zadnjem referendumu ves čas poslušamo, kako so ljudje šli in glasovali proti Pahorju. V mojem okolju ni človeka, ki bi glasoval proti Pahorju. Vsi, ki so bili proti, so glasovali proti slabemu zakonu!

Mislite, da bi morali imeti referendum o UTD? Prav gotovo. Nemška zveza za UTD že zbira podpise, skupaj z Avstrijo, in mislim, da jih bo prihodnje leto tudi Švica. Na internetu je že pobuda Nemcev, da naj bi šli v evropski referendum.

Ali bi vi zbirali podpise za Slovenijo? Za Slovenijo jih bomo prav tako zbirali. Mislim, da se bomo svetovni mreži pridružili naslednje leto. Govorim o razvitih državah, ki gredo v smeri UTD. Nemško-francoski vlak po našem videnju pelje v popolnoma drugo smer, kot govori Pahor.

Nasprotniki UTD-ja so predstavili kar nekaj protiargumentov. Eden bi bil mogoče ta, da mora vsakdo, ki nekaj pričakuje od skupnosti, skupnosti nekaj ponuditi. Je UTD nekaj, kar te izključuje iz skupnosti? Nič ji nisi dolžan, ampak samo še dobivaš njene pozitivne stvari? V predlogu UTD je tudi aktivacijski vavčer, s katerim bi formalizirali, da bi brezposelni lahko delali kot prostovoljci, se organizirali s pomočjo časovnih bank, z izmenjavo izkušenj, izobraževanja … In še en vidik moramo upoštevati: vsakdo, ki govori slovensko in živi v Sloveniji, je pomemben za obstoj Slovenije.

Je tristo evrov dovolj? Verjetno to ni dovolj za preživetje čez mesec … Ne, to je pravzaprav največja težava predloga. Vsi vemo, da 300 evrov ne dosega minimalne ravni dostojneg

Če ste tako prepričani, da če bi se stroški birokracije zmanjšali, zakaj potem ne predlagate višjega UTD? Te stroške je zelo težko ocenjevati in kritiki bi v hipu rekli, da sem pretiravala. Zato sem štela le denar, ki v našem sistemu že kroži za isti namen. Druga stvar je, da bi hitro kdo rekel: "Ah, če bodo imeli uradniki tako malo dela, bomo pa lahko zmanjšali njihovo število." S takšno poenostavitvijo se sploh ne strinjam. Hkrati z uvedbo UTD bi morali absolutno in nujno razmišljati tudi o uradno krajšem delovnem času. Brez spremembe zakona bi lahko 40-urni delovnik skrajšali v 36-urnega in v hipu bi lahko zaposlili 88 tisoč nezaposlenih. To je velikanska številka, glede na to, da imamo zdaj 113 tisoč nezaposlenih. Rešitve so blizu in preproste.

Morda največji protiargument: mogoče bi Slovenec težko sprejel, da teh 300 evrov dobijo tudi Hilda Tovšak, Boško Šrot, Marjan Kramar … Oni ga dobijo, ker nočemo zapletati pri iskanju izjem. Bogastvo bi tako ali tako dobili nazaj. UTD ne zagovarja, da bi obdavčitev lastnine in dobička od kapitala ostala enaka kot zdaj. Kje pa, daleč od tega.

Dotakniva se še ene teme, s katero se ukvarjate: kulture priseljencev v Sloveniji. Ali je multikulturalizem mrtev, tako kot govorijo Angela Merkel, Nicolas Sarkozy, nekdanji španski premier? No, kar nekaj nas je, ki se strinjamo, da ne more umreti nekaj, kar nikoli ni obstajalo. Multikulturalizem je idealistična slika, kako bi nekaj različnega živelo drug ob drugem, ne da bi se prilagajalo, kar je nemogoče. Drugače pa je ob njihovem razočaranju nad multikulturalizmom treba reči, da se jim podira ena slika življenja, ki se jim podira tudi na drugih področjih. Ta pa je? Nisva povedala, zakaj je recimo UTD odgovor ne samo na sedanje težave v Sloveniji, ampak tudi na težave prihodnosti. V naši družbi se premalo zavedamo, da v Sloveniji tako kot vsa Evropa in ves razviti svet trpimo za transformacijsko krizo na prehodu iz moderne v postmoderno, postindustrijsko družbo. Zdaj namesto 100 ljudi dela en človek na zelo učinkovitem stroju. Kaj boš z drugimi 99 ljudmi? Jih boš pustil umreti od lakote? Konec koncev potrebuješ potrošnike, da bodo porabili tisto, kar pridela tisti človek. Tukaj imata Evropa in svet enake težave, mi imamo samo dodatne, zato smo v večjih težavah. Multikulturalizem je ena od idej, ki je propadla v sklopu vseh drugih idej moderne dobe: zaupanje v znanost, razvoj, večni napredek, rast BDP-ja …

Kdaj bo slovenski premier stopil pred javnost in rekel, da je multikulturalizem umrl? Ni mu treba reči tega, ker se v Sloveniji s tem tako ali tako nismo zelo ukvarjali. Mi ne moremo niti govoriti, da smo slepi za kulturo, ki nam jo prinašajo drugi. Mi smo slepi za svojo lastno kulturo. Kateri minus našega odnosa od priseljencev nam najbolj škodi?

Kateri? Priseljence gledam v luči socialnega, kulturnega kapitala, ki ga prinašajo nam in ki ga Slovenci delimo z njimi. Ti otroci pridejo k nam in dobijo naš kulturni kapital, poznavanje slovenske družbe, naš jezik, naš socialni kapital, naša socialne omrežja. Ali mi dobimo kaj od njih? Pri 18 letih so oni dvakrat bogatejši kot mi. To se pozna. Vsak, ki zna dva, tri jezike in je enako doma v slovenski in še eni družbi, je idealen posrednik med tema družbama in zato v gospodarstvu, v marketingu, uspevajo točno ti. In potem mi ne želimo vzeti kulturnega kapitala, ki nam ga prinašajo in želijo deliti. Morda si včasih mislimo, da hočemo francoski in nemški kapital, do bosanskega nam pa ni. Bosanski kulturni kapital je občudovanja vreden. Ampak gre tudi za to, da stik z drugačno kulturo človeka obogati, ker dobi vpogled, da je mogoče živeti tudi drugače.

Kje je v Sloveniji več nestrpnosti – v glavah ljudi, v črki zakona ali v praksah gradbenih podjetij? Gradbena podjetja izkoriščajo Slovence in priseljence na isti način. Kar pa zadeva nestrpnost do tujcev na medčloveški ravni, raziskave, ki sprašujejo, ali imaš težave s sosedom Bosancem, ne dokazujejo nestrpnosti.

Mogoče potrebujemo več sosedov Bosancev? Ne. V Sloveniji imamo neverjetno veliko fam o Slovencih. Da smo nestrpni, da na referendumih hodimo volit proti vladi, ne v skladu z vsebino, da smo proti spremembam … Oprostite, to so fame. Mi smo po vseh raziskavah Eurostata in Eurobarometra precej običajni ljudje, ki, kadar nas je strah za življenje, pač postanemo togi in se držimo vsak svojega koščka kruha in vrta. In takrat smo kot podgane. Tu bo UTD pomagal. Vsakemu bo dal možnost, da bo rekel: "Nekaj imam, preživel bom, zdaj bomo pa skupaj pogledali, kaj lahko skupaj naredimo za boljši jutri."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin