Sobota, 7. 10. 2017, 12.29
7 let, 1 mesec
Kopač-Mrakova: UTB bi bil revolucija, ne zgolj evolucija družbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,18
2
Ideja o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) postavlja drugačno vizijo družbe, ko govorimo že o revoluciji, ne več o evoluciji, je na okrogli mizi o UTD dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
Tako kot drugi sodelujoči se je strinjala, da je treba najprej opraviti raziskave, kaj bi uvedba UTD pomenila za družbo in posameznika.
Imamo dovolj denarja?
Kopač-Mrakova je na okrogli mizi opozorila na vprašanje o učinkovitosti prerazporeditve ustvarjenega. "Ali imamo dovolj, da si lahko dovolimo, da določen znesek dobijo vsi? In kaj to pomeni za najbolj ranljive, na primer za invalide," je nanizala vprašanja, ki se postavljajo.
Smo dovolj zreli?
Poleg tega se je po njenem mnenju treba vprašati, ali smo tega sploh sposobni: "Ali je človeštvo na tej stopnji razvoja, da bo človek delal samo zato, da bi se samouresničil, čeprav ne bo plačan za to?"
Poleg tega je treba po njenem mnenju upoštevati vpliv, ki bi ga imela uvedba UTD na vedenje posameznikov, ki je odvisno od možnosti v družbi.
"Ljudje smo do nekega minimalnega temeljnega dohodka upravičeni, saj že samo z obiskovanjem interneta nehote ustvarimo zelo veliko vrednost," meni Igor Pribac.
"Ljudje smo do nekega minimalnega temeljnega dohodka upravičeni"
Igor Pribac s filozofske fakultete v Ljubljani je dejal, da je UTD odgovor na spremembe v svetu, kot sta robotizacija in digitalizacija. Zaradi teh procesov se namreč ukinjajo celotne veje gospodarstva in drugih dejavnosti.
"Danes ne znamo niti izobraževati za poklice, ki bodo v prihodnosti potrebni," je spomnil. V skladu z idejo o UTD bi ta dohodek, ki bi bil neobdavčen, dobil vsak posameznik mesečno na svoj račun in ga ne bi nikoli izgubil.
Ljudje smo do nekega minimalnega temeljnega dohodka upravičeni, saj že samo z obiskovanjem interneta nehote ustvarimo zelo veliko vrednost, je dejal.
Potrebujemo študije
Po mnenju direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja Borisa Majcna so potrebne študije. Te naj pokažejo, kaj bi uvedba UTD pomenila za posamezne socialne skupine v Sloveniji. Treba je odgovoriti na vprašanje, koliko se družba in posameznik zavedata, da je med temeljnimi človekovimi aktivnostmi delo. Past revščine pa je, da se posameznik preživlja le z minimalnim dohodkom, je opozoril.
Finska je za svoj poskus uvedbe UTD namenila 20 milijonov evrov. "V naših očeh je to ogromen zalogaj," je dejal.
2