Ponedeljek, 26. 9. 2016, 12.49
7 let, 1 mesec
Jesenska referendumska nedelja v Švici
Švicarji proti višjim pokojninam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
Francosko in italijansko govoreči kantoni bi pokojnine povišali, a v nemško govorečih kantonih temu močno nasprotujejo. Prevladalo je mnenje mlajših zaposlenih, ki niso pripravljeni na višje prispevne stopnje.
V senci referenduma o povečanih pristojnostih tamkajšnjih varnostnih služb sta včeraj v Švici potekala še dva referenduma na zvezni ravni, ki sta se v nasprotju z obveščevalno-varnostnim oba končala z zavrnitvijo.
Predlog sindikatov in levo usmerjenih strank o desetodstotnem povišanju pokojnin je podprlo 40,6 odstotka volivcev, "zeleno pobudo" za zmanjšanje okoljskih obremenitev in podporo zeleni ekonomiji pa 36,4 odstotka.
V najjužnejšem kantonu Ticino so sprejeli omejitev prostega pretoka dela, kar pomeni, da ima v primeru dveh delavcev z enakimi kvalifikacijami prednost tisti s prebivališčem v Švici. To je potencialni udarec za 62 tisoč italijanskih dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v ta italijansko govoreči švicarski kanton. V kantonu Luzern so zavrnili povečanje davkov za podjetja.
Predvsem mladi niso pripravljeni na višji prispevek
Pobudniki povišanja pokojnin zatrjujejo, da bi to zgolj nadomestilo dolgoročni izpad prihodkov in pokojninskih prihrankov zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer na varčevanja. Nasprotniki so opozarjali na skoraj štiri milijarde evrov dodatnega letnega stroška, ki bi jih prinesla ta sprememba, pokrili pa bi jo predvsem mlajši zaposleni.
Zaposleni Švicarji za pokojnino prispevajo 10,25 odstotka svoje plače (v Sloveniji 15,5 odstotka), predlagano povišanje pa bi krili z dodatnim 0,8-odstotnim prispevkom, ki bi ga enakomerno poravnala delodajalec in delojemalec.
Povprečna švicarska pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša okrog 1.700 evrov. Upokojitvena starost za moške znaša 65 za ženske 64 let. Večina Švicarjev za dodatno pokojnino poskrbi tudi z osebnim pokojninskim varčevanjem, ki je davčno stimulirano.
Švicarske oblasti skrbijo predvsem razmere po letu 2020, ko bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci še močneje načelo vzdržnost njihovega pokojninskega sistema, ki velja za enega od najboljših na svetu.
Švicarji gredo na referendum večkrat letno. Med drugim so tako na referendumu zavrnili univerzalni temeljni dohodek in podaljšanje plačanega dopusta na šest tednov. Leta 2001 so zavrnili pocenitev zdravil, ker bi to odprlo vrata tujim zdravilom, ki niso podvržena enakim standardom in nadzoru kakovosti kot švicarska zdravila.
Razlika romanskega in germanskega sveta
Referendum o pokojninah je pokazal občutne razlike med francosko in italijansko govorečimi kantoni na eni strani ter nemškimi na drugi. V kantonu Jura je za obkrožilo 59,5 odstotka volivcev, v kantonu Neuchâtel 54 odstotkov, v kantonu Ženeva 53,6 odstotka, v kantonu Vaud pa 50,3 odstotka tistih, ki so oddali svoj glas. Upokojence so podprli tudi volivci italijansko govorečega kantona Ticino: na 53,4 odstotka oddanih listkov je bilo obkroženo za.
Zeleno pobudo so podprli le v ženevskem kantonu, in sicer 51,9 odstotka volivcev. Zbirni rezultati vseh treh referendumov so skladni s stališči švicarske zvezne vlade in parlamenta, so še sporočili iz Berna.
Zavrnili tudi univerzalni temeljni dohodek, daljše dopuste, cenejša zdravila …
Rezultati švicarskih referendumov so za naše pojme in razumevanje marsikdaj, milo rečeno, presenetljivi. Junija letos so z več kot tričetrtinsko večino zavrnili pobudo za univerzalni temeljni dohodek, ki bi vsakemu odraslemu prebivalcu jamčil 2.500 švicarskih frankov (2.300 evrov) in vsakemu otroku 625 švicarskih frankov (575 evrov) mesečnega dohodka, pred štirimi leti pa so z dvotretjinsko večino zavrnili podaljšanje plačanega dopusta na šest tednov (že v sosednji Franciji je daljši).
Pred dobrimi 15 leti so zavrnili predlog za cenejša zdravila, a so imeli za to zelo prepričljiv razlog. Če bi referendumsko pobudo sprejeli, bi na švicarski trg (lažje) prišla zdravila iz drugih držav, ki ne bi bila podvržena enakim zahtevam in nadzoru kakovosti kot švicarska zdravila.
