SiolNET. Novice Slovenija
6,51

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zbirajo podpise za UTD, Slovenci najbolj zagreti

6,51

termometer

Ulica. Ljudje.
Univerzalni temeljni dohodek je znesek, ki bi ga država vsakemu državljanu vsak mesec brezpogojno plačevala do konca življenja, torej neodvisno od njegovega premoženja in delovne aktivnosti. Foto: Getty Images

Pred slabim tednom dni so organizatorji v okviru evropske državljanske pobude začeli zbirati podpise za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v vsej EU. Iz Slovenije je bila v nekaj dneh zbranih tretjina potrebnih podpisov, kar je daleč največ med državami EU.

Pretekli petek so organizatorji pobude – vodi jih Avstrijec Klaus Sambor – začeli zbirati podpise v podporo uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v vsej EU.

Zbrati morajo milijon podpisov

Če želijo, da bo pobuda uspešna, morajo zbrati najmanj milijon podpisov v vsej EU in doseči minimalno število podpisov v najmanj sedmih državah članicah, časa pa imajo eno leto (a tudi če organizatorjem uspe zbrati potrebne podpise, to še ne pomeni, da bo UTD v Evropski uniji res uveden. Več o tem, kaj sledi uspešni pobudi, opisujemo v okvirčku spodaj).

Za Slovenijo minimalno število podpisov znaša 5.640, v nekaj dneh pa so podpisniki iz Slovenije prispevali že več kot 32 odstotkov potrebnih podpisov. To je daleč največ med vsemi državami. Sledita Grčija s 15 odstotki potrebnih podpisov in Madžarska s 13 odstotki. Skupaj so sicer Evropejci v slabem tednu prispevali dobrih 24 tisoč podpisov, od tega so jih Slovenci do zdaj prispevali več kot 1.800.

"Obetamo si pilotski projekt uvedbe UTD v Sloveniji"

"Zelo smo zadovoljni s trenutnimi rezultati in želimo biti prva država, ki bo dosegla dovolj podpisov," nam je povedala dr. Valerija Korošec, strokovnjakinja za socialno politiko in ena od največjih zagovornic uvedbe UTD v Sloveniji.

"Če bomo Slovenci zmagali, si namreč obetamo, da bomo med prvimi tremi državami, ki jih bo EU izbrala za pilotski projekt uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka," pravi. Na ravni EU potekajo močne razprave o tem, kako zagotoviti eksistenco ljudem v času tehnološkega digitalnega prehoda, Koroščeva zato predvideva, da se bo EU prej ali slej lotila izvedbe takšnih pilotskih projektov.

Veliko slovensko podporo pobudi pripisuje dolgoletni uspešni kampanji zagovornikov UTD v Sloveniji in hkrati veliki socialni čuječnosti Slovencev.

Valerija Korošec je leta 2010 pripravila predlog za uvedbo UTD v Sloveniji in izračunala, da bi si Slovenija lahko privoščila, da bi vsak prebivalec prejel 300 evrov na mesec. Valerija Korošec je leta 2010 pripravila predlog za uvedbo UTD v Sloveniji in izračunala, da bi si Slovenija lahko privoščila, da bi vsak prebivalec prejel 300 evrov na mesec. Foto: STA "Materialna osnova in sodelovanje v družbi" za vsako osebo

Cilj organizatorjev evropske državljanske pobude je uvesti univerzalni temeljni dohodek v vsej EU, kar bi vsaki osebi zagotovilo materialno osnovo in možnost za sodelovanje v družbi, pravijo.

Od Evropske komisije zahtevajo, da pripravi predlog o UTD, ki zmanjšuje regionalne razlike za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU.

Leta 2013 niso bili uspešni

Podpise podpore pobudi za UTD so zbirali že leta 2013. Slovenija je sicer takrat brez težav presegla minimalno število potrebnih podpisov za našo državo, a pobudnikom ni uspelo zbrati milijona podpisov na ravni EU. Tokrat računajo, da so evropski državljani bolj seznanjeni s konceptom UTD in da je svoje naredila tudi kriza zaradi novega koronavirusa, zaradi česar si obetajo več podpore.

Kaj sploh je UTD

Univerzalni temeljni dohodek je znesek, ki bi ga država vsakemu državljanu vsak mesec brezpogojno plačevala do konca življenja, torej neodvisno od njegovega premoženja in delovne aktivnosti. Ta znesek pa bi vsem članom družbe omogočal temeljno oziroma eksistenčno socialno in ekonomsko varnost.

Valerija Korošec kot največje prednosti uvedbe UTD navaja:

  • konec stigmatizacije revnih, brezposelnih, samskih mater in drugih,
  • občutek, da lahko odločaš o svojem življenju,
  • boljše zdravje,
  • večji optimizem,
  • večje zaupanje v državne strukture,
  • občutek avtonomije,
  • zmanjšanje absolutne revščine: nihče več ne bo lačen.

Znesek, ki omogoča preživetje in ne omogoča vehementne arogance

Kot mogočo slabost uvedbe UTD Koroščeva navaja izgubo občutka za skupnost. Posameznikom se namreč ne bi bilo treba truditi za dobre odnose v okolici, sovražni govor bi lahko porasel in podobno, saj tovrstno vedenje za posledico ne bi imelo izgube finančnih sredstev. Zato sociologinja poudarja, da "mora biti znesek takšen, da omogoča preživetje, ne omogoča pa vehementne arogance".

Koroščeva je leta 2010 pripravila predlog za uvedbo UTD v Sloveniji in izračunala, da bi si Slovenija lahko privoščila, da bi vsak prebivalec prejel 300 evrov na mesec (250 v denarju in 50 v obliki vavčerja). Njen predlog si lahko pogledate tukaj.

O najbolj pogostem očitku uvedbe UTD, da potem nihče več ne bi delal, pravi, da bi kakšen posameznik zagotovo res nehal delati, drugi, ki zdaj ne delajo, pa bodo prav zaradi tega začeli delati. "Trenutno je sistem namreč takšen, da nekateri zavračajo delo, saj se bojijo, da bodo zato izgubili socialne transferje," poudarja.

Kot še dodaja Koroščeva, včasih denar dobijo tisti, ki ga ne potrebujejo, in obratno. "Če pa vzpostaviš avtomatski algoritem, s tem sistem poenostaviš tako, da se ne morejo pojaviti birokratske ali formalistične napake," še dodaja.

"Skrajni čas za uvedbo UTD"

"Zagovorniki UTD želimo, da država poskrbi za vse in nikogar ne pusti zadaj," še poudarja Koroščeva, ki pravi, da je v Sloveniji skrajni čas za uvedbo UTD, saj ga v času, ko pandemija povzroča socialni in ekonomski kaos, nujno potrebujemo.

Kaj se zgodi, ko pobuda evropska zbere dovolj podpisov

Če pobudniki zberejo milijon glasov in dosežejo minimalno število podpisov v vsaj sedmih državah članicah, Evropska komisija začne postopek njenega pregleda. Najprej se pobudniki sestanejo s predstavniki Komisije, kjer imajo možnost podrobno pojasniti svojo pobudo.

Nato organizatorji svojo pobudo predstavijo na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Parlament jo lahko obravnava tudi na plenarnem zasedanju in po možnosti sprejme resolucijo o pobudi.

V roku pol leta komisija sporoči, ali in kakšen ukrep bo predlagala kot odziv na državljansko pobudo.

Če komisija presodi, da je zakonodaja ustrezen odziv na pobudo, začne pripravljati uradni predlog. Ko komisija predlog sprejme, ga predloži Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu (oziroma v nekaterih primerih samo svetu), in šele ko ga ta sprejmeta oziroma sprejme, postane zakonodajni akt.

Komisija sicer ni dolžna predlagati zakonodaje. Četudi odgovori pozitivno, lahko presodi, da bi bil najprimernejši nadaljnji ukrep o pobudi v okviru nezakonodajnega postopka. Tudi Evropski parlament lahko oceni ukrepe, ki jih sprejme komisija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin