Nedelja, 24. 2. 2019, 18.34
5 let, 1 mesec
Slovenija bi lahko vsakemu državljanu na mesec izplačala 300 evrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
40
Kako bi se odzvali, če bi se na vašem računu nenadoma znašlo dodatnih tisoč evrov? Zaradi nizke gospodarske rasti bi nemški ekonomist državljanom EU podaril tisoč evrov, ki bi jih morali porabiti. Po njegovem mnenju bi v Evropi tako najlažje zagnali gospodarsko rast. Pri nas se medtem zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka sklicujejo na malce drugačen model, v okviru katerega bi posamezniku na mesec pripadlo 300 evrov.
V Evropi takšnega sistema do zdaj niso uvedli v še nobeni državi, so pa ponekod opravili poskuse, v katerih so ugotavljali, ali sistem univerzalnega temeljnega dohodka v resnici deluje, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
Na Finskem so okoli dva tisoč brezposelnim dve leti na mesec dajali 560 evrov, medtem ko so v Švici predlog za univerzalni temeljni dohodek pred tremi leti na referendumu zavrnili z 80 odstotki glasov. V Italiji načrtujejo uvedbo državljanskega dohodka, do katerega bo upravičenih pet milijonov ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Upravičenci bodo leto in pol na prejemali 780 evrov na mesec.
Slovenija bi vsakemu državljanu na mesec lahko izplačala 300 evrov
Univerzalni temeljni dohodek je dohodek, ki ga država izplačuje individualno, trajno in v poenoteni višini. Sociologinja in članica Sekcije UTD Valerija Korošec je leta 2010 pripravila izračun izvedljivosti takega dohodka pri nas. Ugotovila je, da si Slovenija lahko privošči, da vsakemu državljanu izplača 300 evrov na mesec.
Sociologinja in članica Sekcije UTD Valerija Korošec je ugotovila, da si Slovenija lahko privošči, da vsakemu državljanu mesečno izplača 300 evrov. Za to bi potrebovali dobrih sedem milijard evrov.
Za to bi potrebovali dobrih sedem milijard evrov. Po besedah Koroščeve bi tak model lahko prenesli tudi v današnji čas, saj bi z njim lahko učinkoviteje zmanjšali revščino. "Ne samo moji izračuni, izračuni OECD in IMF, ki so jih delali za različne države v Evropski uniji ali pa za različne visoko razvite države so pokazale enako," je pojasnila Koroščeva.
Ob uvedbi bi ukinili davčne olajšave in del socialnih transferjev
Po njenih besedah je model preprost, razloži ga na primeru nadgrajenega mobilnega telefona: "Številke so iste, namen je isti, delovali oziroma delali boste z njim enako. Ob tem, da bo vse teklo hitreje in brez napak." Za tak model univerzalnega temeljnega dohodka bi bilo sicer treba ukiniti davčne olajšave in del socialnih transferjev.
A ker je omenjeni dohodek univerzalen, to pomeni, da bi ga prejemali vsi. "Če govorimo o otroškem univerzalnem temeljnem dohodku, to pomeni, da bi ga prejemali vsi otroci. Pomembno pa je, kako je otrok definiran. Ko govorimo vsi, moramo prav tako definirati, ali so to državljani ali niso državljani," je pojasnila Koroščeva.
Kritiki opozarjajo, da univerzalni temeljni dohodek spodbuja brezdelje
Nekateri ekonomisti sicer menijo ravno nasprotno. Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka bi po njihovem mnenju le še povečala revščino, ker menijo, da je omenjeni sistem tehnično neizvedljiv, poleg tega pa spodbuja brezdelje. To po svoje dokazujejo tudi rezultati pilotnih projektov v nekaterih evropskih državah.
"Za zdaj se je pokazalo, da zato niso bolj aktivni in da niso najbolj aktivno iskali dohodka, kar je po svoje tudi nekako pričakovano," je poudarila sociologinja Tanja Rener. Prav to naj bi bil primarni cilj univerzalnega temeljnega dohodka. Renerjeva navaja primer iz Irana, kjer vsi posamezniki dobijo dohodek, ki sicer ni zelo visok, a je pravzaprav različica univerzalnega temeljnega dohodka.
V Sloveniji ideja o univerzalnem temeljnem dohodku še živi, so poročali na Planetu. Ministrstvo za delo bi sicer moralo pripraviti analizo možnosti uvedbe takega dohodka, a so sporočili, da k pripravi omenjene analize še niso pristopili.
40