SiolNET. Novice Slovenija
5,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenski znanstveniki razvijajo cepivo proti koronavirusu #video

5,85

termometer

V številnih državah po svetu velike napore vlagajo v razvoj cepiva za bolezen covid-19. V eni od prekliničnih raziskav sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki s Kemijskega inštituta, ki so ob testiranju na miših ustvarili visok imunski odziv, protitelesa pa so nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, primerljivem z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih.

Pandemija novega koronavirusa še vedno močno vpliva na vsakdanjik posameznika. Tako bo verjetno do razvoja učinkovitega cepiva. Do zdaj se je z novim koronavirusom po svetu okužilo več kot 25 milijonov ljudi, število žrtev pa je preseglo milijon. Države hitijo z razvojem učinkovitega cepiva, ki bi zamejil epidemijo, v teku pa je več kliničnih raziskav. Državna sekretarka Tina Bregant je pred dnevi dejala, da bi Slovenija lahko cepivo dobila že letos.

Slovenski znanstveniki razvijajo cepivo proti koronavirusu. Novinarka: Nataša Repovž/Video: Planet.

Tina Bergant Novice Državna sekretarka: Slovenija bi cepivo lahko imela že letos #intervju #video

V razvoj cepiv so se vključili tudi slovenski strokovnjaki pri Kemijskem inštitutu, ki testirajo cepivo na osnovi plazmidne DNK. Ta vsebuje zapis za virusne proteine ter v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T.

Kot je na novinarski konferenci dejal Borut Šturkelj iz Fakultete za farmacijo, bo cepljenje za novi koronavirus prostovoljno, vendar bi morali po njegovem mnenju tisti, ki se ne odločijo za cepljenje in zbolijo za covidom-19, sami kriti stroške zdravljenja. Ti po njegovih besedah lahko ob zapletih nanesejo tudi 25 tisoč evrov.

Kaj so ugotovili?

Cepivo, ki ga je proti novem koronavirusu razvila raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu pod vodstvom Romana Jerale, je v testiranju na miših ustvarilo visok imunski odziv, protitelesa pa so nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, primerljivem z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo.

Molekulski model cepiva covid-19 Foto: Kemijski inštitut

Novost pristopa Jeralove skupine pri razvoju cepiva pa je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čemer so izboljšali odziv imunskega sistema. Tako so pripravili pet različic virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja.

Koronavirus v Nemčiji Novice Novo odkritje: ne umirajo zaradi drugih bolezni, ampak zaradi koronavirusa

Šele prva stopnička na dolgem stopnišču

Roman Jerala Foto: STA Ob tem je Jerala opozoril, da gre za rezultate predkliničnih študij, kar pomeni šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga. Treba bi bilo izvesti obsežne klinične študije ljudeh, poleg tega pa po njegovem mnenju nima smisla nadaljevati z razvojem tega cepiva, ko bo enkrat na voljo varno in učinkovito cepivo proti novem koronavirusu. Vseeno pa ocenjuje, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda bodo dobra podlaga tudi za razvoj kakšnega cepiva za nov virus v prihodnosti.

V prihodnje bodo v Sloveniji organizirali konzorcij, v katerem sodelujejo poleg Kemijskega inštituta raziskovalci Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo UL, zdravniki Infekcijske klinike UKC in Univerzitetne bolnišnice Golnik ter podjetja Jafral. Pripravili bodo proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka.

"Največji pomen predstavljene raziskave je razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje. Pomembno je, da smo organizirali interdisciplinarno skupino, ki je sposobna rezultate temeljnih raziskav prenesti v klinično uporabo. Upam, da bomo s takšnim sodelovanjem lahko razvili in do pacientov pripeljali kakšno slovensko zdravilo," je dejal vodja skupine Roman Jerala.

Kdo je sodeloval pri raziskavi?

Dr. Duško Lainšček, dr. Tina Fink, dr. Vida Forstnerič, dr. Iva Hafner-Bratkovič, Sara Orehek, Žiga Strmšek, dr. Mateja Manček-Keber, Peter Pečan, Hana Esih, Špela Malenšek, dr. Jana Aupič, Petra Dekleva, Tjaša Plaper, Sara Vidmar, dr. Lucija Kadunc, dr. Mojca Benčina in dr. Roman Jerala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 64
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin