Slovenski delavci pod stresom. Bo kdaj bolje?

Stres je v sodobni družbi postal vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, nanj precej vpliva tudi sodobna tehnologija, ki od nas zahteva stalno prisotnost in odzivnost, pravi psiholog Matej Tušak.

Stres je težak križ Posamezniku to povzroča precej negativnih zdravstvenih posledic, ki jih čuti tudi družba, predvsem pa gospodarstvo – med drugim se kaže v bolnišnični odsotnosti. V podjetju, ki dobro posluje, je povprečna odsotnost štiriodstotna, v primeru težav naraste na od sedem do enajst odstotkov.

Glavni razlog odsotnosti je po Tuškovih navedbah bolečina v križu, pri kateri razen v primeru velikih in hudih poškodb ni mogoče najti fizičnega vzroka. "Drži pregovor, da ljudje, ki se slabo počutijo, nosijo velik križ, po več letih pa lahko pod njim klecnejo. Glavni razlog za to je seveda stres," poudarja Tušak.

Stres je sicer povsem običajen odziv organizma na ogrožajoče dražljaje iz okolja, življenja brez njega si ne predstavljamo, niti si ga ne želimo, poudarja psiholog. Gre namreč za fiziološki in fizični odziv na ogrožajoče dogodke, ki se kaže v telesnih, vedenjskih in čustvenih znakih.

Ste pod stresom? Kako veste? Kadar smo pod stresom, nam srce močneje in hitreje razbija, smo zasopli, v grlu dobimo cmok, hitreje in bolj globoko dihamo, mogoče so tudi prebavne motnje, pogostejše je uriniranje, mišice so napete, v njih lahko čutimo bolečine in krče, povešena imamo ramena, roke se nam potijo, obliva nas vročina, medtem ko je naša telesna temperatura nižja, zenice se nam razširijo.

V takšnem stanju smo precej bolj nepotrpežljivi, vzkipljivi in omahljivi, nimamo interesa zase, za zdravje, prehrano … Pri svojem delu smo neučinkoviti, neuspešni in zmedeni. Ves čas hitimo, se izogibamo družbi in slabo spimo.

Stres se kaže tudi v obupanosti, zaskrbljenosti, razdraženi in nezadovoljnosti, nimamo prave koncentracije in smo pozabljivi, imamo občutek preobremenjenosti in nizko samozavest.

Najboljše zdravilo je samoobramba Zmotno je prepričanje, da bo čez čas bolje, poudarja Tušak in opozarja, da bo stresnih situacij zaradi družbe, kakršna je postala, vedno več. Zato je stres kot tak treba sprejeti, se nanj prilagoditi in se ga naučiti obvladati.

To lahko storimo brez kakršnihkoli pomirjeval, terapij in zunanje pomoči, in sicer povsem preprosto: - s tehnikami sproščanja (avtogeni trening, dihalne vaje, meditacija, joga, kakovosten spanec, posvečanje stvarem, ki jim imamo radi …), - s tehnikami nadzorovanja misli (pozitivni, notranji samogovor, izločanje negativnih misli, samokontrola, sprotno reševanje težav, humor, zabava …), - s telesno aktivnostjo in zdravo prehrano. Učenje obvladovanja stresa je dolgotrajen postopek, ki bi ga morali začeti uvajati že v vrtce in osnovne šole, poudarja Tušak. Kljub temu za spopad s to sodobno nadlogo nikoli ni prepozno.