Petek, 25. 10. 2024, 7.00
2 dneva, 5 ur
Slovenijo je na današnji dan pred 33 leti zapustil še zadnji vojak JLA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Umik je potekal prek Luke Koper. Zadnji vojak JLA jo je zapustil 25. oktobra ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje sicer zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.
Na današnji dan suverenosti, 25. oktober, bomo obeležili dan, ko je po osamosvojitveni vojni še zadnji vojak takratne JLA zapustil slovensko ozemlje. Osrednja slovesnost, ki jo pripravljata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih društev Sever, bo v Šempetru pri Gorici. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob.
Po slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991, ko so zbrano množico že preletavala letala takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), so enote JLA v skladu s sklepom jugoslovanske vlade krenile proti mejnim prehodom z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Jugoslovanska vlada je želela s tem "zavarovati enotnost SFRJ". Vodstvo nove države se je temu uprlo in sledil je spopad jugoslovanske vojske z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.
Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ so deseti dan vojne, 7. julija 1991, ob posredovanju Evropske skupnosti na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. Vendar so takratne jugoslovanske oblasti še pred iztekom roka spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji. Glede na to so stekli pogovori o odhodu JLA.
Umik JLA z brniškega letališča.
Slovenija je dejansko postala suverena država
Umik je potekal prek Luke Koper. Zadnji vojak JLA jo je zapustil 25. oktobra ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje sicer zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.
Slovenija se je zavezala, da bo pripadnikom armade ob dokončnem umiku zagotovila vso varnost, armada pa je morala vrniti oborožitev in opremo, ki je bila last Teritorialne obrambe. Po oceni takratnega ministra za informiranje Jelka Kacina je JLA iz Slovenije odpeljala vse, kar je lahko, zlasti težjo oborožitev. Ni pa mogla odpeljati vseh zalog streliva, ki ga je nakopičila v Sloveniji.
Dan suverenosti je državni praznik, ni pa dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2015. Glede na predlog za njegovo uvedbo je namen tega praznika poudariti in utrjevati pomen suverene države. Gre namreč za dan, ko je Slovenija ne le pravnoformalno, ampak tudi dejansko postala suverena država, se je glasil predlog.
Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo obeležen kot državna proslava leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu suverenosti pozvala k zavedanju, da je ohranitev težko priborjene svobode ključna za varovanje narodne identitete, miru in blaginje. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je navedla, da se je z odhodom jugoslovanske vojske končal desetletja dolg proces, ki ga je vodila želja po samostojni državi.
Predsednica republike Pirc Musar je v poslanici zapisala, da 25. oktober 1991 predstavlja neprecenljiv zgodovinski mejnik. Takrat se je namreč končal osamosvojitveni proces, hkrati pa je ta dan potrdil slovensko neodvisnost. "Brez suverenosti ni neodvisnosti, ni avtonomije in pravice naroda, da sam odloča o svoji usodi. Le suveren narod lahko sam oblikuje svojo prihodnost, brani svoje interese in neguje svojo kulturo brez pritiskov tujcev," je opomnila.
Vsem, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, se je zahvalila za njihov odpor, pogum, vložen trud in žrtvovanje. "Nekateri so za našo ključno vrednoto - suverenost - žrtvovali tudi življenje," je spomnila. Suverenost moramo po njenih besedah "varovati kot zaklad, saj je temelj naše svobode in neodvisnosti", je dodala predsednica Nataša Pirc Musar.
Vsem, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, se je zahvalila za njihov odpor, pogum, vložen trud in žrtvovanje. "Nekateri so za našo ključno vrednoto – suverenost – žrtvovali tudi življenje," je spomnila. Suverenost moramo po njenih besedah "varovati kot zaklad, saj je temelj naše svobode in neodvisnosti". "Vrednost suverenosti razumejo narodi, katerih svoboda je trenutno ogrožena ali jim je še ni uspelo izboriti," je dodala.
Dan suverenosti nas po njenih besedah spominja na dosežke, izzive in pot do samostojnosti ter na našo odgovornost do tistih, ki so nam izborili svobodo, kot tudi do mladih, ki jim jo moramo predati. "Skupaj smo močni in učinkoviti, ko delujemo enotno," je poudarila. Pri tem je navedla besede staroste slovenskega osamosvajanja Franceta Bučarja: "Da smo se takrat v tistih okoliščinah izvili iz nevarnosti in pasti, nas lahko navdaja ne le s ponosom, ampak tudi s samozavestjo, da se bomo znali umakniti tudi pred novimi nevarnostmi, ki se bodo pojavljale na naši poti."
Predsednica DZ Klakočar Zupančič je medtem orisala zgodovino osamosvajanja. "Začetki tega procesa segajo vse od narodnih buditeljev v 19. stoletju in dejanj generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni preko sklepov slovenskega narodnoosvobodilnega sveta med drugo svetovno vojno, ki so opredelili pravico slovenskega naroda do samoodločbe, do uveljavitve na plebiscitu jasno izražene volje državljank in državljanov, da pravico do samoodločbe uresničimo in zaživimo v samostojni demokratični državi leta 1991," je naštela.
"Zgodovina nas uči, da smo sposobni doseči vse zastavljene cilje, ko stopimo skupaj. Da nam je mar za sočloveka in smo vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči potrebni," je spomnila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Pot, ki so jo prehodile generacije pred nami, da lahko danes živimo v samostojni, demokratični in svobodni državi, je bila po njenem opozorilu dolga in v nekaterih obdobjih tudi prepojena s krvjo. Glede na to se ji zdi prav, da smo ponosni in spoštujemo vse, ki so prispevali k temu.
Slovenija je danes po njenih besedah uveljavljena članica mednarodne skupnosti. V aktualnem mandatu Evropskega parlamenta ji je bil dodeljen resor širitve EU v Evropski komisiji, ki se bo soočal s številnimi zahtevnimi mednarodnimi izzivi tako na Zahodnem Balkanu kot v vzhodni Evropi, je navedla. Prepričana je, da bo slovenski prispevek tudi na tem področju prepoznaven in spoštovan.
"Zgodovina nas uči, da smo sposobni doseči vse zastavljene cilje, ko stopimo skupaj. Da nam je mar za sočloveka in smo vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči potrebni," je spomnila. "Naj bo zato tudi današnji praznik dan, ko se spomnimo svojih skupnih plemenitih vrednot, ki so bile temelj pri gradnji suverene in svobodne Slovenije," je sklenila.
