Sloveniji zelena luč za bruseljske milijone

Ministri so danes podprli načrte Slovenije, Hrvaške, Cipra in Litve. Sredi meseca so potrdili prvih 12 načrtov: Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.

Ko Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. V primeru Slovenije to znaša 231 milijonov evrov, ves načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.

Premier Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je premagana še zadnja ovira do denarja za okrevanje.

Premagana še zadnja ovira do denarja za okrevanje po epidemiji. Nove investicije, novi programi, bolje plačana delovna mesta, negovalne bolnišnice, dolgotrajna oskrba, digitalne storitve, varovanje okolja… 👍🇸🇮✌️ https://t.co/VeOAcBpj4j

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 26, 2021

Prvi denar že septembra?

Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj danes na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, ter da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis pa je pojasnil, da lahko članice prva sredstva pričakujejo v prihodnjih tednih, nekatere pa že v prihodnjih dneh. Veliko je po njegovih besedah odvisno od nacionalnih postopkov, ki so različno hitri.

Dombrovskis sicer zagotavlja, da jim bo zelo verjetno uspelo zagotoviti vsa potrebna sredstva v okviru predfinanciranja in da ne bo treba uporabiti načela pro rata. Prva izplačila se bodo namreč zgodila čez poletje, nekatera jeseni, odvisno torej od hitrosti sklepanja sporazumov o financiranju.

Komisija si je doslej na kapitalskih trgih izposodila 45 milijard evrov za financiranje okrevanja. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi zagotovili vse v tem obdobju načrtovane finančne potrebe članic EU.

Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, poleg omenjenih še irskega in češkega, ki pa ju članice danes še niso obravnavale. Doslej je prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski.

O madžarskem in poljskem načrtu niso govorili

Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, o katerih ministri po Šircljevih besedah danes niso govorili. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev.

Dombrovskis je danes povedal, da so Madžarski predlagali podaljšanje dvomesečnega obdobja ocenjevanja, ki se je sicer izteklo že pred časom, in sicer do 30. septembra. Poljska je sicer že zaprosila za podaljšanje obdobja za ocenjevanje in morda bo potrebno še dodatno podaljšanje. Odločitev o tem še ni.

Na današnjem zasedanju, ki ga je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU vodil slovenski finančni minister Šircelj, je Evropska komisija predstavila tudi nedavno predlagani zakonodajni sveženj za preprečevanje pranja denarja, ki predvideva vzpostavitev novega evropskega organa za boj proti pranju denarja.

Černač: Časa za izvedbo naložb ni veliko, ključno sodelovanje

Minister Zvone Černač je ob potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poudaril, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bosta ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. Prvi razpisi ministrstev bodo po njegovih napovedih na voljo že letos, predplačila pa je mogoče pričakovati v avgustu ali septembru.