SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija, socialna država ali država na sociali?

10

termometer

revščina
Foto: Thinkstock

Slovenija za socialne transferje letno nameni okrog 1,1 milijarde evrov. Medtem ko posamezniki brez otrok s socialno pomočjo težko pridejo čez mesec, so družine na socialnih transferjih po višini prejemkov lahko hitro blizu tistim družinam, kjer sta oba starša zaposlena in prejemata minimalno plačo. 

V Sloveniji pod pragom revščine živi več kot četrt milijona ljudi. V Sloveniji pod pragom revščine živi več kot četrt milijona ljudi. Foto: Matjaž Tavčar

Mati treh otrok je službo izgubila pred tremi leti, ko se je njen takratni delodajalec odločil, da začne odpuščati tiste, ki niso iz Ljubljane, in tako prihrani pri potnih stroških.

Vzporedno s tem se je razšla z možem, ki je imel težave z alkoholom, zapustil pa ji je še dolg pri leasingu avta, pri katerem je bila porok. Naenkrat se je znašla brez zaposlitve, s tremi otroki v 65 let stari hiši, polni vlage in dolgom za avto.

Ob prvem obisku socialnega centra je izvedela, da bo lahko šele po treh mesecih brez dohodka zaprosila za socialno pomoč.  Takrat se ji je zdelo, da je prišla do roba.

"Poklicala sem gospo Anito Ogulin, ki sem jo videla na televiziji, in ji dejala, da naj poskrbi za moje otroke, ker sama ne zmorem več. Povabila me je na pogovor in mi pomagala," se dogodkov izpred treh let spominja mama, ki je po izobrazbi ekonomski tehnik.

Preživnine za otroke ne dobiva, med najpogostejšimi obiski je bil rubežnik, vmes pa je še hudo zbolela in premagala raka. "Najhuje mi je bilo, da vse skupaj vidijo otroci. Rubežnik hoče denar takoj, sodni mlini pa so počasni. Najhuje mi je bilo sedeti doma in se počutiti nekoristno. Želim si delati, karkoli," ostaja optimistična, da jim bo sreča ponudila roko.

Kako ji pomaga država?

240 evrov nanesejo otroški dodatki, 439 evrov je visoka socialna pomoč, najstarejši sin pa prejema 212 evrov državne štipendije. Največ porabijo za ogrevanje stare hiše, v kateri peč porabi približno 500 litrov kurilnega olja mesečno.

Med iskanjem dela je tudi prostovoljno pomagala.

Kdo je v Sloveniji reven?

V Sloveniji je reven tisti, ki mesečno živi z manj kot 617 evri. V Sloveniji je reven tisti, ki mesečno živi z manj kot 617 evri. Foto: STA Zgornja zgodba je le ena od več kot četrt milijona ljudi, ki v Sloveniji živijo pod pragom revščine - torej z manj kot 617 evri mesečno. Skrb vzbujajoče je, da so pod pragom revščine tudi mnogi taki, ki imajo delo. Od 287 tisoč oseb pod pragom tveganja revščine jih je bilo predlani 34 tisoč zaposlenih in 20 tisoč samozaposlenih.

Katere demografske skupine največkrat zapadejo v revščino? Polona Dremelj in Martina Trbanc z državnega inštituta za socialno varstvo pravita, da na to vpliva več dejavnikov:

- Struktura gospodinjstva: osebe, ki živijo same, so pogosto v slabšem položaju, kot osebe v gospodinjstvih z več člani.

- Zdravstveno stanje: tu so revščini najbolj podvržene osebe na dolgotrajnih bolniških, osebe, ki čakajo na odločitve komisij za dodelitev invalidskega statusa, osebe s kroničnimi boleznimi ali na dolgotrajnih zdravljenjih.

- Stanovanjski status: najemniki stanovanj so v bistveno slabšem položaju kot tisti, ki živijo v stanovanjih v njihovi lasti ali lasti sorodnikov. 

- Dolgotrajnost revščine: kdor dolgo časa živi z zelo nizkimi dohodki, nima več prihrankov.

"Zagotovo je najtežje enostarševskim družinam, zelo slabo pa je poskrbljeno tudi za ljudi, ki zaradi bolezni niso zmožni za delo. Seveda je silno težko tudi vsem tistim, ki bi si želeli dela, pa ga nikakor ne dobijo ali ga dobijo zgolj za določen ali skrajšani delovni čas, ter s tako mizernimi prejemki, ki ne omogočijo preživetja, hkrati pa izgubijo številne pravice iz naslova javnih sredstev," pa najbolj ogrožene skupine našteva Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Ljubljana-Moste.


Preberite še: 

Po letih krize: revščina se je zajedla med mlade in stare


Revščina v Sloveniji zajame tudi tiste, ki delajo. Od 287 tisoč oseb pod pragom tveganja revščine je bilo predlani 34 tisoč zaposlenih in 20 tisoč samozaposlenih. Revščina v Sloveniji zajame tudi tiste, ki delajo. Od 287 tisoč oseb pod pragom tveganja revščine je bilo predlani 34 tisoč zaposlenih in 20 tisoč samozaposlenih. Foto: Thinkstock

 

Denarne pomoči in dodatki, subvencije ...

Socialne pomoči, namenjene tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti minimalnega dohodka za preživetje, čeprav si za to prizadevajo, ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Od leta 2010 se vse pravice uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), določen je tudi vrstni red uveljavljanja pravic. Od leta 2010 se vse pravice uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), določen je tudi vrstni red uveljavljanja pravic. Foto: STA

Denarni prejemki so štirje in jih lahko ljudje po zakonu uveljavljajo v naslednjem vrstnem redu:

  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč,
  • varstveni dodatek in
  • državna štipendija.

Zakon predvideva še subvencije in plačila, kot so znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila za učence in dijake, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 

Prerazporeditev se izvaja tudi prek dohodnine: tisti z manjšimi prejemki plačajo manj davka kot tisti z večjimi, prav tako tisti z več otroki. Družine lahko dobivajo še prejemke po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (na primer dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego in drugo).

Večji poudarek na premoženju

V težkem položaju se znajdejo tudi ljudje, ki delajo. "Ljudje dobijo delo za določen ali skrajšani delovni čas ter s tako mizernimi prejemki, ki ne omogočijo preživetja, hkrati pa izgubijo številne pravice iz naslova javnih sredstev," ugotavlja Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine. V težkem položaju se znajdejo tudi ljudje, ki delajo. "Ljudje dobijo delo za določen ali skrajšani delovni čas ter s tako mizernimi prejemki, ki ne omogočijo preživetja, hkrati pa izgubijo številne pravice iz naslova javnih sredstev," ugotavlja Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine. Foto: Matej Leskovšek Od leta 2010 so skupna vstopna točka za uveljavljanje vseh pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev centri za socialno delo, ki upravičenost izračunajo na podlagi izračuna dohodkov.

V dohodek se šteje 24 različnih dohodkov in prejemkov (plača, dohodki iz študentskega dela, avtorsko delo, nadomestila za brezposelnost, dohodki iz premoženja, kmetijske dejavnosti, dejavnosti in drugo).

Pri odločanju o pravicah se poleg dohodka od leta 2010 bistveno bolj upošteva tudi premoženje upravičenca, in sicer tako, da se dohodki povečajo za fiktivno določen dohodek v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na primer od nepremičnin, vozil in plovil, lastniških deležev v podjetjih in drugo).

Pri izračunu upravičenosti do posameznih pravic so pomembni še drugi dejavniki, na primer število družinskih članov,  zagotovljena oskrba, morebitni obstoj krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni in podobno).

Koliko nas stane socialna država?

Za socialne transferje država letno nameni med 1,1 in 1,2 milijarde evrov. Letos je za to predvidenih 1,1 milijarde evrov. Z ministrstva za delo so nam posredovali podatke o izplačilih izbranih transferjev. Za štiri zgoraj omenjene denarne prejemke, ki jih ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ter pravice po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (to je denar za porodniške, starševska nadomestila, pomoč ob rojstvu otroka itd.), ki jih lahko prav tako štejemo med socialne transferje, je država lani namenila dobrih 800 milijonov evrov.

Več kot milijardo evrov država letno nameni za socialne transferje. Več kot milijardo evrov država letno nameni za socialne transferje. Foto: Thinkstock Pri tem poudarimo, da subvencije in plačila po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (subvencije vrtca, malic, socialnovarstvenih storitev, najemnin, zdravstvenih storitev, plačevanje prispevkov) niso všteti, saj podatkov o teh ne zbira ministrstvo za delo, temveč druge institucije (ministrstvi za šolstvo ter okolje in Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)).

Lanski znesek je približno 130 milijonov evrov višji kot leta 2007, pri čemer pa moramo upoštevati, da v letu 2007 varstveni dodatek še ni bil socialni transfer (lani je ta izdatek nanesel 20 milijonov evrov), tako da ni vključen.

Večina preostalega povečanja pogače za socialne izdatke gre na račun denarnih socialnih pomoči, ki so se povečale s 118 v letu 2007 na lanske 203 milijone evrov. Od večjih izdatkov se je povečala še vsota za starševska nadomestila (z 212 na 230 milijonov evrov), rahlo tudi za državne štipendije (s 66 na 69 milijonov evrov), medtem ko se je pri otroških dodatkih zaradi  zaostritev zakonodaje zmanjšala (z 248 na lanskih 226 milijonov evrov). Omenimo, da se je število upravičencev do otroških dodatkov v zadnjih desetih letih zmanjšalo s 380 na 250 tisoč.

Več v spodnji grafiki.

 

Najvišja pomoč: 1.294 evrov mesečno

Ali so socialne pomoči v Sloveniji previsoke? Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Zagotovo s pomočjo težko preživi posameznik, ki dobi 292,56 evra pomoči, medtem ko minimalni življenjski stroški v Sloveniji znašajo 385,08 evra (zadnja ocena je bila opravljena v letu 2009). Na drugi strani pa lahko družina z brezposelnima staršema in na primer dvema otrokoma dobi toliko pomoči in dodatkov, kolikor prejemajo družine, kjer sta oba starša na minimalni plači.

"Po naših izkušnjah socialni transferji  pogosto ne zadoščajo niti za osnovno preživetje, kaj šele za dostojno življenje," meni Ogulinova. "Najbolj ogrožene so družine, v katerih so bolni ali invalidni otroci ali starši, ali celo oboji, ter enostarševske družine. Golo preživetje s socialnimi  transferji pa jim ne omogoča varnosti in zaščite, da bi se lahko posvetili zdravljenju ali izboljšanju stanj."

Ministrstvo za delo smo prosili za podatek o tem, koliko pomoči je lani prejelo deset posameznikov z najvišjo pomočjo. Poslali so nam le podatek o največjem izdatku: najvišjo denarno socialno pomoč je prejela devetčlanska družina, pri kateri se je kot dohodek upošteval samo otroški dodatek. Mesečno je družina prejela 1.294 evrov denarne socialne pomoči oziroma 143 evrov na družinskega člana. Dodajmo, da otroški dodatek za otroka za tiste v najnižjem dohodkovnem razredu znaša okrog 100 evrov mesečno.

Spremembe socialne zakonodaje so otežile dostop do otroških dodatkov,  imajo pa tisti, ki so do njih upravičeni, višje. Spremembe socialne zakonodaje so otežile dostop do otroških dodatkov, imajo pa tisti, ki so do njih upravičeni, višje. Foto: Thinkstock O denarnih pomočeh

Denarna socialna pomoč

Leta 2007 je povprečno 44 tisoč ljudi mesečno prejelo po 206 evrov pomoči, lani pa povprečno 60 tisoč uporabnikov po 280 evrov. Vsota pomoči je v tem obdobju rasla približno dvakrat hitreje kot število upravičencev.

Poznamo redne in izredne pomoči. Redna pomoč je praviloma začasna: prvič se dodeli za obdobje največ treh mesecev, nato se lahko ob nespremenjenih okoliščinah podaljša za pol leta. Najdlje se lahko dodeli za eno leto. Trajno pomoč lahko dobijo le trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo oziroma starejši brez premoženja. Takih prejemnikov je nekaj sto (konec leta 2015 jih je bilo 380). Posameznik lahko dobi največ 292,56 evra denarne socialne pomoči, ki pa si jo lahko z delom zviša do 456,39 evra na mesec (namen je motivacija za delo).

Izredna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov za preživetje in jo lahko po potrebi dobijo tisti, ki presegajo cenzus (mejo za upravičenost do pomoči). Število upravičencev pozimi naraste zaradi stroškov ogrevanja (na primer za nakup drv). 

Otroški dodatek

Leta 2007 je 380 tisoč upravičencev prejelo povprečno 54 evrov mesečno, lani pa 250 tisoč upravičencev po povprečno 76 evrov mesečno.

Višino otroškega dodatka se določi glede na povprečni neto mesečni dohodek na posameznega člana gospodinjstva, pri čemer se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki in prejemki (razen prejemkov za kritje posebnih potreb). Upošteva se tudi premoženje gospodinjstva in število otrok.

Varstveni dodatek

Leta 2013 je 10 tisoč upravičencev prejelo povprečno 131 evrov mesečno, lani pa 12 tisoč upravičencev po povprečno 134 evrov mesečno.

Z varstvenim dodatkom se upravičencem zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Višina varstvenega dodatka je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja in prihrankov.

Državna štipendija

Leta 2007 je 35 tisoč prejemnikov dobivalo povprečno 160 evrov mesečno, lani pa 45 tisoč prejemnikov po 130 evrov mesečno.

Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. Višina dosega od 35 (za upravičenca, starega do 18 let, v petem dohodkovnem razredu) do 190 evrov (za upravičenca nad18 let starosti v prvem dohodkovnem razredu).

Zlorabe s strani tujcev?

Policija je v svojem letnem poročilu zapisala, da zaznava zlorabe socialnih transferjev, vendar ne pojasnjuje bolj podrobno, kakšne so bile kršitve. Policija je v svojem letnem poročilu zapisala, da zaznava zlorabe socialnih transferjev, vendar ne pojasnjuje bolj podrobno, kakšne so bile kršitve. Foto: Klemen Korenjak "Tveganje za zlorabe bo vedno obstajalo, saj  ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti sistema," pravijo na ministrstvu.

Dodajajo pa, da so se možnosti za zlorabe zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih, ki jih centri za socialno delo pridobivajo iz uradnih evidenc. Če se ugotovi, da je stranka pomoč prejela neupravičeno, se zahteva vračilo sredstev. 

Kot pomanjkljivost pa ministrstvo navaja nepovezljivost sistema z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države. Omenimo, da policija v lanskem letnem poročilu omenja zlorabe s strani tujih državljanov: "Še vedno pa je pereča problematika kršitev na področju zlorab pravnih naslovov za vstop v državo, predvsem dovoljenj za prebivanje, in zlorabe socialnih transferjev."

A na prošnjo za pojasnilo, do kakšnih zlorab transferjev prihaja, so nam odgovorili precej skopo. "Problematika nedovoljenih migracij je v zadnjih letih zaznamovana predvsem z zlorabami legalnih institutov za nedovoljeno prehajanje državne meje (zlorab pri pridobivanju delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje). Pri tem so najpogosteje zaznana kazniva dejanja: prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, ponarejanja listin in overitev lažne vsebine."

Kako sistem dodeljevanja socialne pomoči narediti bolj učinkovit?

Ogulinova predlaga naslednje:

  • pospešiti odločanje o prejemanju socialnih transferjev,
  • ljudem omogočiti svetovanje, skozi katerega bi izvedeli, katere socialne pravice jim sploh pripadajo,
  • upoštevati bi bilo treba trenutno stanje, ne za leto ali dve nazaj, in glede na trenutno stanje ponuditi finančno in drugo pomoč, ki bi se aktivirala takoj, ne po enem ali več  mesecih, ko se že naberejo dolgovi, ki jih je v stiski težko poplačevati,
  • upoštevati bi morali razpoložljivi prihodek in ne prihodek v celoti, v katerega so še vedno všteti otroški dodatki, pa preživnine in podobno. Dogaja se namreč, da se v prihodek zlasti v razvezanih družinah štejejo tudi preživnine, ki bi jih naj prejemali, vendar jih iz različnih razlogov ne prejmejo,
  • državni poroštveni sklad, ki bi omogočil moratorije na plačila neprofitne najemnine, najemnine, stroškov kredita za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, in stroškov bivanja za prehodno obdobje socialne ogroženosti družin. Moratoriji bi se vzpostavili v primerih, ko pride v družini do izgube zaposlitve, nesreče ali smrti, težkih bolezni ter drugih nenadnih dogodkov.

Dremeljeva in Trbančeva predlagata, da se mora razmerje med socialnimi pomočmi in plačami razvijati v smer, da se posamezniku splača delati, ne le glede višine plače, ampak tudi glede delovnih pogojev in ostalih elementov kakovosti dela oz. delovnega mesta.

Spremembe zakonodaje?

Ministrica za za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak želi zagotoviti "sodoben socialnovarstveni sistem". Ministrica za za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak želi zagotoviti "sodoben socialnovarstveni sistem". Foto: Ana Kovač Zadnjo spremembo zakonodaje na socialnem področju je ministrica za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, sprejela z začetkom letošnjega leta.

Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu "pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, umaknili pa bodo tudi zaznambe za nazaj.

V letošnjem letu bodo na vladni mizi predvidoma tudi predlogi za zmanjšanje obremenjenosti centrov za socialno delo.  Cilj ministrice je "zagotoviti sodoben socialnovarstveni sistem, ki omogoča enovit, hiter, strokoven in učinkovit način odločanja o pravicah iz javnih sredstev".

Kaj predlaga Kopač Mrakova?

- poenostaviti in racionalizirati postopke odločanja o pravicah iz javnih sredstev, pri katerih se materialni položaj ugotavlja na podlagi letnih dohodkov, po vzoru informativnega izračuna za dohodnino,

- uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu predvsem z dolgotrajnimi prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu,

- novo organiziranost (organizacijsko strukturo) CSD-jev, katerega cilj je povečati učinkovitost, zagotoviti racionalizacijo dela ter racionalnejšo rabo vseh virov in sredstev.

V sredo bodo na seji državnega sveta obravnavali predlog spremembe zakonodaje Združene levice, ki si prizadeva, da se otroški dodatek ne bo več upošteval pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev.

"Cilj zakona je zmanjšanje revščine med gospodinjstvi z otroki, zlasti enostarševskimi gospodinjstvi, med katerimi je stopnja tveganja revščine najvišja," so zapisali pri Združeni levici.

Komentarji

24

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • roza1209 / 27.02.2017. ob 06:12 +9 - 3

    Zakaj potrebujemo socialne transferje. Veliko jih koristi za izkoriščanje sistema, medtem ko upam si zapisati 70% delavcev v Sloveniji dobi Plačo pod 700 € neto mesečno in mora plačevati vrtec, šolsko malico in kosilo, najemnino, elektriko in še nerodno jim je zaprositi za pomoč, medtem ko ti na sociali imajo vrtec, v šoli in še marsikaj drugega zastonj pa tega novinarji ne zabeležijo. Mnogi ne dosežejo niti minimalne plače.

    +9 - 3
  • janez123 / 27.02.2017. ob 08:19 +7 - 2

    revne dela država in sindikati, mi ko plačujemo davke imamo male plače dohtarji in učitelji pa po 10.000

    +7 - 2
  • marko.fratnik / 27.02.2017. ob 08:54 +7 - 4

    Kdor ne dela, naj vsaj je. Na sociali bi lahko bilo 1-2 % populacije medtem, ko je ta postala pri nas nacionalni šport, ki se deduje. Velika večina "ubogih", bo ta status prenesla tudi na svoje potomce, ker jih več ali manj vodi mantra : delati se ne splača!

    +7 - 4
delitve: 104
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin