Torek, 13. 5. 2025, 12.19
6 ur, 43 minut
(Avto)biografija Anite Ogulin: Bila sem noseča, ko me je premikastil, da sem se komaj premikala

Anita Ogulin se je vse življenje borila, julija lani pa je izgubila boj z boleznijo.
"Bila sem noseča, ko me je premikastil, da sem se komaj premikala. Potem je vzel vrv, ovil en konec okoli mene, drugega pa okoli odbijača svojega avta. Sedel je za volan, obrnil ključ in pognal avto skozi gozd." To je pretresljiv odlomek iz (avto)biografije Anite Ogulin, humanitarke in izjemne ženske z velikim srcem. Njeno življenje je bilo polno trpljenja, nasilja in strahu. Kljub vsej bolečini, ki so ji jo zadali ljudje, ki bi jo morali imeti najraje, ni obupala. Borila se je zase in za druge, pomagala je tistim, ki so trpeli in spreminjala življenja.
"Ne bom, mami. Ti si v meni, nikoli ne bom sama. Ti si v svojih vnukih, v njunem delovanju in biti. Ti si v vseh ljudeh, ki si (se) jim dajala. Ti si v vseh nas. In mi bomo še zate. Ne zmorem sama, veš. Knjigo bo napisal Vasja. Prepričana sem, mami, da si izbrala človeka s tvojimi vrednotami, in vem, da mu zaupaš. Sem. Zaupam mu." To je del pogovora, ki ga je namesto predgovora v knjigi o svoji mami, izjemni humanitarki Aniti Ogulin, zapisala njena hči, Karmen Ogulin.
Knjigo z naslovom Tako zelo vas imam rada je po pripovedovanju Ogulin zapisal novinar revije Jana, Vasja Jager. Avtobiografija je nastajala zadnjih nekaj mesecev njenega življenja in izšla v teh dneh. Čustvena izpoved bo pretresla bralca in mu dala misliti, kaj vse lahko človek zdrži.
Nasilje, strah in boj za preživetje
Življenjska zgodba Anite Ogulin je težka. Njeno otroštvo sta zaznamovala nasilje in strah. Oče in mama, oba sta bila slepa, sta grobo ravnala z njo, včasih je bilo tako hudo, da so jo morali sorodniki fizično zaščititi pred lastnima staršema. A ni se končalo tam. V knjigi je iskreno opisala svoj prvi zakon, poln nasilja in boja za preživetje. "Bila sem noseča, ko me je premikastil, da sem se komaj premikala. Potem je vzel vrv, ovil en konec okoli mene, drugega pa okoli odbijača svojega avta. Sedel je za volan, obrnil ključ in pognal avto skozi gozd." Ogulin je spregovorila tudi o tem, kako je mož streljal nanjo in kako se je takrat vrgla čez košaro, v kateri je bila njena hčerka, takrat še dojenček, in jo s tem zaščitila.
Ogulin se je pisanja knjige najprej lotila sama, ko ni več zmogla, je avtobiografijo po njenem pripovedovanju in ob pomoči njenega moža in otrok dokončal Jager. V oddaji Tednik je priznal, da ga je med poslušanjem zgodb njenega življenja marsikdaj stisnilo pri srcu. "Ko mi je mirno razlagala vse te grozote, sem ji rekel: 'Ampak gospa, vi bi morali biti kot Hitler; glede na to, kaj se vam je zgodilo, bi morali sovražiti ljudi,'" je v oddaji povedal Jager. A Anita Ogulin je življenje posvetila ljudem. Tistim z najtežjimi zgodbami, ki jih je sama tako zelo dobro poznala. Najbolj znana je po svojem delovanj v Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje, ki se je po njeni smrti preimenovalo v Zvezo Anita Ogulin in ZPM.