Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
18. 6. 2024,
16.28

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13
Bojan Kumer Zeleni prehod Zeleni prehod Trajnost energetika sončna elektrarna

Natisni članek

Torek, 18. 6. 2024, 16.28

1 mesec

Slovenija prvič dosegla cilj OVE v končni porabi energije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,13
sončna elektrarna | Foto Shutterstock

Foto: Shutterstock

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka, je danes povedal pristojni minister Bojan Kumer. Sloveniji tako ne bo treba kupiti statističnega prenosa, kakor je morala to storiti zadnja tri leta, ko je za to skupno odštela skoraj 18 milijonov evrov. Država namerava nadgradnji nizkonapetostnega omrežja nameniti 80 milijonov evrov.

"Leto 2023 bo zapisano v zgodovino, saj je Slovenija presegla cilj 25 odstotkov OVE v bruto končni rabi, končni dosežek je 25,3 odstotka. Ko je nastopil moj mandat, mi je bil ta cilj poseben izziv. Želel sem si ga doseči do konca mandata, da smo ga dosegli na polovici mandata, pa je zato toliko bolj pomembno," je v izjavi za medije v Ljubljani povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

S tem je država bolj kredibilna, je tudi bolj samozadostna in samooskrbna, ljudje spoznavajo, da lahko s samooskrbno napravo postanejo bolj okoljsko ozaveščeni, je dodal minister.

Manjša končna poraba energije

Poleg povečanja proizvodnje iz samooskrbnih sočnih elektrarn je med razlogi za povišanje deleža nad 25 odstotkov večja proizvodnja iz hidroelektrarn ob ugodni hidrologiji, več proizvodnje iz kogeneracije toplote in elektrike ter večji delež biogoriv v prometu. Na drugi strani se je zmanjšala tudi končna poraba energije kot posledica povečanja učinkovitosti pri rabi energije, je navedel.

Slovenija si je cilj 25-odstotnega deleža postavila skladno z evropsko direktivo leta 2009, cilj bi morala doseči do leta 2020. Takrat je znašal 24,1 odstotka, manko je bil 465 gigavatnih ur (GWh) energije. Za statistični prenos je Slovenija plačala Češki, in sicer 4,9 milijona evrov. Cilja ni dosegla niti v nadaljnjih dveh letih. Leta 2021 je delež znašal 24,64 odstotka oz. 208 GWh premalo, manjkajoči del je prav tako odkupila od Češke, in sicer za dva milijona evrov. Leta 2022 pa je bil delež 22,94 odstotka, manko je znašal 1193 GWh, odkupila pa ga je od Hrvaške za 10,8 milijona evrov.

Simulacije za leto 2024 kažejo, da bi lahko Slovenija spet dosegla cilj, za leto 2025 pa ocene še ni mogoče dati, je dejal Kumer. Trenutno veljavni cilj do leta 2030 je 27-odstotni delež OVE, v posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) bo cilj bolj ambiciozen, po Kumrovih besedah bo verjetno postavljen med 31 in 33 odstotki.

Minister Kumer je ocenil, da je investicijski cikel pri samooskrbnih sončnih elektrarnah v Sloveniji šele na začetku. Po podatkih ministrstva je bilo konec maja v državi 51 tisoč samooskrbnih sončnih elektrarn, od tega 82 odstotkov v Ljubljani, Mariboru in Celju. Pričakujejo, da bi jih do konca leta priklopili še 18 tisoč, kar bi pomenilo skoraj 70 tisoč od 870 tisoč gospodinjstev oz. osem odstotkov. "To kaže, da imamo v Sloveniji zelo velik potencial, ki še ni izkoriščen," je dejal.

Ob izteku stare sheme podpore za samooskrbne sončne elektrarne konec lanskega leta je število vlog za priključitev močno naraslo, nabralo se jih je 22 tisoč, elektrodistributerji zaostanek pa naj bi "počistili" do julija. Sicer je odobrenih okoli 70 odstotkov vlog za priključitev na omrežje. Na drugi strani je še okoli 60 odstotkov odobrenih priključitev neizkoriščenih, torej imajo lastniki soglasje, niso pa še postavili sončne elektrarne.

Za nadgradnjo omrežja 80 milijonov evrov

Ministrstvo si skupaj z elektrodistributerji in Elesom prizadeva za povečanje investicij v distribucijsko omrežje, je povedal Kumer. Med drugim je v okviru načrta za okrevanje in odpornost 80 milijonov namenjenih nadgradnji nizkonapetostnega omrežja; prvi poziv je bil že objavljen, drugi bo v kratkem, je napovedal.

Ministrstvo gospodinjstva vabi k prijavi na razpis za sofinanciranje samooskrbnih sončnih elektrarn po novem sistemu, ki je bil objavljen 7. junija, na voljo pa je skupaj 30 milijonov evrov, od tega pet milijonov evrov za skupnostne elektrarne.

Podpora za elektrarno za posamezno gospodinjstvo znaša do 675 evrov na kilovat (kW) instalirane nazivne moči elektrarne v primeru hkratne investicije v hranilnik energije oz. največ 40 odstotkov upravičenih stroškov oz. 250 evrov na kW moči brez hranilnika oz. do 25 odstotkov upravičenih stroškov. Za skupnostno elektrarno pa je podpora 725 evrov na kW v primeru investicije tudi v hranilnik oz. največ 45 odstotkov upravičenih stroškov in 300 evrov na kW moči brez hranilnika oz. do 30 odstotkov upravičenih stroškov.

Na ministrstvu pravijo, da je z državno podporo, oprostitvijo plačila prispevkov za OVE in učinkovito rabo energije ter paketi dobaviteljev elektrike lahko nova shema finančno enako ugodna, kot je bila stara. Po tej se razlika med v omrežje oddano in porabljeno elektriko obračuna enkrat letno, uporabnik plača energijo in omrežnino le za morebiten presežek odjema iz omrežja.

Ta shema velja za tiste, ki so lani že imeli sončno elektrarno, pa tudi za uporabnike, ki so soglasje za priključitev elektrarne oddali do konca leta 2023 in jo bodo postavili do konca letošnjega leta. Po novi shemi se meritev oddane in prevzete energije izvaja mesečno, uporabnik pa plača vso prejeto energijo in za celoten odjem tudi omrežnino. Pri tem se lahko z distributerjem dogovori za odkup presežne energije; nekateri distributerji ponujajo odkup viškov v obliki dobropisa.

Ne spreglejte