Sreda, 16. 2. 2022, 13.33
2 leti, 9 mesecev
Slovenija potrebuje velik načrt za upravljanje energije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
1
Slovenija potrebuje velik načrt, kaj zares želimo in kako bomo v prihodnje upravljali energetsko intenzivne panoge.
Na posvetu Energetsko fit za prihodnost o izzivih za gospodarstvo v luči zelenega prehoda so sogovorniki razpravljali o priložnosti za podjetja in širšo družbo na področju trajnosti in upravljanja energije. "Kako hitro se spreminjajo stvari, kaže primer Nacionalnega energetskega načrta, ki ga moramo po dveh letih in pol prenoviti zaradi vsega, kar se je zgodilo," je na dogodku, ki ga je organiziral Inštitut za strateške rešitve, povedal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Slovenija po njegovih besedah potrebuje velik načrt, kaj zares želimo in kako bomo v prihodnje upravljali energetsko intenzivne panoge.
Poleg prehoda na obnovljive vire energije je izziv tudi učinkovita raba energije. Cene, kot smo jih poznali do letošnjega decembra, na žalost ne bodo več takšne, kot so bile, je povedal Blaž Košorok.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo meni, da časa za odlašanje ni več, cilj celotne EU pa je enak: doseganje brezogljične in podnebno nevtralne družbe. Poleg prehoda na obnovljive vire energije je izziv tudi učinkovita raba energije. Na ministrstvu pripravljajo nujne posodobitve Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, sprejet bo prihodnje leto, je povedal Košorok in dodal, da bo potrebna ambicioznost pri učinkoviti rabi energije in zmanjševanju emisij. Dodaten izziv za Slovenijo pa bo po njegovih besedah prenova stavbnega sektorja.
Potrebujemo lasten načrt za vodik
Po besedah člana uprave družbe Petrol Jožeta Bajuka bo v prihodnjih letih, ko bomo izvajali energetski prehod, posebej pomemben zemeljski plin. "Gre za tranzicijski energent, pomemben v procesu umika z 'bolj umazanih' energentov. Njegove prednosti so nižji ogljični odtis in že zgrajena infrastruktura. Energent prihodnosti pa je vodik. V prihodnje bomo priča vse večjemu vključevanju vodika v različne razvojne projekte," je dejal Bajuk in dodal, da bi Slovenija potrebovala lastno strategijo glede vodika, saj bi to koristilo podjetjem.
Pomembno vlogo na poti energetske transformacije imajo tudi podjetja. Bajuk pravi, da njihov regijski pristop sloni na več stebrih: na izboljševanju energetske učinkovitosti, vključno z razvojem mreže polnilnic, na vlaganju v proizvodnjo, razvoju trajnostne mobilnosti in na pametnem upravljanju energije. Cilj Petrola do leta 2025 je iz obnovljivih virov energije dosegati proizvodnjo 160 megavatov električne energije, kar je skoraj 80 odstotkov več kot leta 2020.
Pomembna je tudi krepitev deleža biogoriv, v prihodnosti pa bomo priča vse večjemu vključevanju vodika v različne razvojne projekte. EU ima namreč do leta 2030 cilj vzpostaviti 20-odstotni, do leta 2050 pa 40-odstotni delež vodikovih virov energije.
Sloveniji manjka ambicioznosti
Prav ambicioznost je tisto, česar po besedah Roberta Kaukewitscha, vodje sekcije v enoti za obnovljive vire in energetske integracijske politike pri Evropski komisiji, manjka Sloveniji. Kot je dejal, bo revizija direktive o obnovljivi energiji (Renewable Energy Directive) na ravni EU vzpostavila kriterij vsaj 40-odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2030. Pred tem je bil ta delež 32-odstoten.
"Slovenija do zdaj ni bila preveč ambiciozna pri določanju ciljev pri obnovljivih virih do leta 2030, saj si je za cilj določila 27 odstotkov," je izpostavil Kaukewitsch. Ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov energije so v Sloveniji upor javnosti, varovanje narave (izpostavil je območje Natura 2000) in stroški.
Krepitev zelenega financiranja
Evropa se po koronski krizi intenzivno usmerja v preobrazbo v nizkoogljično gospodarstvo. Celotna družba, s tem pa tudi podjetja, vključno s slovenskimi, bodo morala temu prilagoditi poslovne modele. O tem in o drugih energetskih izzivih so v Hiši EU in prek spleta danes soočili poglede sogovorniki iz Bruslja, ministrstva za infrastrukturo in slovenskega gospodarstva.
Zeleni prehod ni le nuja, ampak tudi velika priložnost, saj bo spodbudil preobrazbo gospodarstva in družbe. "Kar 30 odstotkov programov iz dvobilijonskega finančnega okvirja 2021–2027 in instrumenta Next Generation EU je namenjenih podpori podnebnim ukrepom. 37 odstotkov načrtov in ukrepov iz okrevanja in odpornosti mora prispevati k podnebnim ciljem. Nujno je doseči prehod na do okolja prijaznejši energetski sistem, zlasti z rabo obnovljivih virov energije," je poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Vincent Duijnhouwer, pomočnik direktorja za zeleno gospodarstvo in podnebne ukrepe (GECA) pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), je predstavil program financiranja prehoda v zeleno gospodarstvo oziroma GET 2021–25 (Green Economy Transition). EBRD bo po besedah Duijnhouwerja do leta 2025 okrepila zeleno financiranje do 50-odstotnega deleža. Hkrati je cilj banke, da v prihodnjih petih letih pomaga znižati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 25 milijonov ton.
Cilj jeklarja: do 30 odstotkov nižji odtis do 2030
Družba SIJ Acroni je primer energetsko intenzivnega podjetja in deluje v panogi, ki v svetu prispeva osem odstotkov ogljičnega odtisa. SIJ Acroni se mora za doseganje energetske učinkovitosti odločati za različne tehnološke rešitve, je povedal Branko Žerdoner, glavni direktor v družbi. Tako izvajajo nenehne izboljšave, od novih investicij v opremo in razvoj, optimizacije delovanja naprav in proizvodnih procesov do energetskega menedžmenta; vsi našteti procesi imajo vključen vidik energetske učinkovitosti.
V podjetju krepijo trajnost tudi prek uporabe brezogljičnih goriv in z nadomestnimi materiali, kot je biopremog. Skupaj z lastno sončno elektrarno in vodikarno ter nadaljnjo uporabo odvečne toplote izvajajo postopen prehod v nižji ogljični odtis. "Vsi ti ukrepi lahko prispevajo od 25 do 30 odstotkov znižanja odtisa ob rasti proizvodnje, ki jo načrtujemo do leta 2030," je pojasnil Žerdoner in dodal, da cilja ni mogoče doseči brez partnerstev z močnimi energetskimi skupinami in državo.
V načrtu tudi razvoj vetrnih parkov
Dejan Božič, strokovni direktor organizacijske enote energetika na Slovenskem državnem holdingu, je poudaril, da so poleg finančnih kazalnikov uspešnosti upravljanja, ki jih pri družbah v lastništvu države spremlja SDH, pomembni tudi kazalniki trajnostnega poslovanja, med katerimi je tudi ogljični odtis. Strateške usmeritve pri upravljanju kapitalskih naložb SDH so med drugimi razvoj vetrnih parkov, digitalizacija, uporaba in proizvodnja vodika, razvoj geotermalnih projektov in povečanje domačih proizvodnih zmogljivosti za obnovljive vire energije. Posebno mesto zajema tudi jedrska energija, ki je za Slovenijo strateška, je dodal Božič. Kot pravi, je ključno za energetsko preobrazbo moderno omrežje, saj brez tega ne moremo doseči učinkovitega energetskega prehoda.
Jedrska energija zapolnjuje prostor, ko ni sonca in vetra
Slovenija je in bo ostala jedrska država. Tako zemeljski plin kot jedrska energija sta del nizkoogljične EU. "To sta vira, ki pomagata zagotavljati energijo, kadar ni sonca in vetra. Vodik je gotovo eden izmed alternativnih virov. Je pa za zdaj to še drag energent. Postopno prehajamo v fazo, ko se bo izkoriščanje tega vira obrestovalo," je na vprašanje, ali je Slovenija energetsko dobro umeščena, odgovoril državni sekretar Blaž Košorok.
Jože Bajuk je povedal, da smo bili v preteklosti mnogokrat kritični do vpliva vetrnih in sončnih elektrarn na okolje, zdaj pa se je izkazalo, da je to vir, ki lahko bistveno pripomore k povečanju deleža OVE. Branko Žerdoner je prepričan, da je energent prihodnosti za industrijo vodik, ki ga bodo podjetja vedno bolj vključevala v svoje procese.
"Prehod na obnovljive vire energije bo za podjetja tudi velik investicijski zalogaj. Bodo pa lahko družbe zaradi trajnostne usmeritve pridobile zadostne količine kapitala po dobrih cenah," pa je povedal Dejan Božič in dodal, da bomo zaradi trajnosti živeli bolj kakovostno.
1