Slovenija in Hrvaška naložbe vse bolj usmerjata v železnice

Slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković se danes udeležujeta slovensko-hrvaškega poslovnega foruma o javnih naložbah v gradbeništvu, ki v organizaciji medijske hiše Delo in hrvaške medijske hiše Hanza Media poteka v hrvaški Opatiji. Na njem sta podpisala sporazum med vladama o gradnji cestnega mostu čez potok Kamenica med naseljema Božakovo in Obrež.

V uvodnem nagovoru sta pohvalila sodelovanje na področju gradbenih projektov tako na ravni države kot na podjetniški ravni. "Sodelovanje je ključno za razvoj. Trenutno imamo devet skupnih projektov," je povedal Butković in pohvalil gradbena podjetja iz Slovenije, ki sodelujejo pri prometnih ter vodno-komunalnih projektih na Hrvaškem, ter hrvaška, ki sodelujejo pri projektih v Sloveniji.

Udeleženci foruma govorijo o vplivu višjih cen na stanje v panogi in digitalni transformaciji, investicijah v železniško infrastrukturo ter o priložnostih za gradnjo v programu obnove Ukrajine. Bratuškova je za največja izziva za letos označila višje cene, s katerimi se spopadajo tako naročniki kot izvajalci, ter nekoliko bolj srednje- oz. dolgoročno načrtovanje investicij.

Pri ključnih cestnih infrastrukturnih projektih Slovenije je izpostavila tretjo razvojno os in dokončanje druge cevi cestnega predora Karavanke, ki je predvideno do leta 2025. "Tu se občuti dvoletna zamuda. Ključno je, da dobro sodelujemo z Avstrijo in zato dodatnih zamud ni pričakovati," je povedala in opozorila, da bo tudi po tem promet še nekaj časa potekal po eni cevi, ker se bo takoj začela obnova stare.

Pomemben investicijski segment so po njenih besedah obnove obstoječih avtocest in hitrih cest. "Predvidena letna dinamika je v povprečju 55 kilometrov obnovljenih avtocest in hitrih cest, za kar je letno predvidenih več kot 80 milijonov evrov," je ponazorila in povedala, da je za vzdrževanje in gradnjo drugih državnih cest letos načrtovanih 342 milijonov evrov.

Za naložbe v slovenske železnice 423 milijonov evrov

"Prioritete so zeleno, varnost in digitalizacija," je poudarila in dejala, da je največja prioriteta železniška infrastruktura, za te naložbe je predvidenih 423 milijonov evrov. Na področju trajne mobilnosti je izpostavila naložbe v kolesarsko infrastrukturo, letos je predvidenih okoli sto milijonov evrov, in ukrepe za spodbujanje javnega potniškega prometa. "Ker so finančna sredstva omejena, je treba najti kompromis med vlaganji v prometno infrastrukturo in ukrepe za trajnostno mobilnost," je ocenila.

Butković, ki je spomnil na vstop Hrvaške v evrsko in schengensko območje, gradnjo Pelješkega mostu, povečanje zmogljivosti terminala LNG na Krku ter naložbe v cestne povezave, letališča in številna pristanišča, je priznal, da so bile naložbe v železniško infrastrukturo doslej zapostavljene. "Zdaj bodo velike investicije usmerjene na železnico," je napovedal in ob obetih za zelo dobro turistično sezono omenil še načrte za digitalizacijo plačevanja cestnin.

Gradbena panoga se po njegovem še vedno spopada z izzivi predvsem višjih cen in vprašanjem, kako zagotoviti nadaljevanje začetih projektov s čim manj finančnimi popravki ter kako jih izpeljati ob izzivih, povezanih s kadri. Glede inflacije sta vladi obeh držav sprejeli številne ukrepe, predvsem na področju regulacije cen energentov, s čimer sta pomagali ublažiti negativne posledice energetske krize.

Cene precej višje kot leta 2020

Govorci na panelu o vplivu cen so povedali, da so se cene nekaterih materialov umirile, a so precej višje kot pred jesenjo 2020. Svetovalka hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet Mirjana Čagalj je povedala, da so višje za od 30 do 60 odstotkov. Kot je dodal direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli, so plače v gradbeništvu narasle za 20 odstotkov.

Opozorili so tudi na pomanjkanje ustreznega kadra. Po Mugerlijevih navedbah se je zanimanje za vpis na gradbeno fakulteto povečalo, a je še daleč pod ravnjo pred desetletji. Nadeja se, da bodo projekti, kot je drugi tir, mlade spodbudili, da se odločijo za inženirski poklic. Inženirsko znanje je po njegovem zelo pomembno, tudi sami se trudijo prevzemati posle z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.

Direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič je ob organizaciji druge skupne konference o javnih investicijah v gradbeništvu – prva je bila lani v Portorožu – dejal, da so slovenska podjetja s sodelovanjem s hrvaškimi kolegi iz gradbeništva sposobna izpeljati vsak projekt na Zahodnem Balkanu. Pri tem je po njegovem pomembna podpora resornih ministrstev, potrebujemo pa tudi dolgoročno strategijo za ohranjanje stabilnosti gradbene panoge.

Za izziv je označil koriščenje evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, pri čemer ima gradbena panoga pomembno vlogo. "Izzivi so na področju naložb, s katerimi bosta državi zmanjševali razlike v infrastrukturi v primerjavi s preostalimi državami in tako razvijali dodatne možnosti za razvoj tistih panog, kjer imata naravne danosti, to je turizem," je poudaril Petrič.