Slovenija bo gostila največji diplomatski dogodek v svoji zgodovini

Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je kadarkoli gostila Slovenija. Udeležilo se je bo okoli 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 67 držav. Konvencijo sicer podpira 78 držav, vendar se nekatere manjše države iz oddaljenih delov sveta konference ne bodo udeležile. 

Novice Fajonova na Brdu pri Kranju opravila bilateralna srečanja z afriškimi kolegi

Imenovala se bo ljubljansko-haaška konvencija

Konvencija bo v naslovu imela naziv ljubljansko-haaška, s čimer bo postala prva mednarodna pogodba, ki bo ime nosila tudi po Ljubljani. Pobudo za njen sprejem že vrsto let vodi Slovenija skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom. Iniciativa je nastala s ciljem po zapolnitvi pravnih praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov, saj za te zločine v mednarodni skupnosti za zdaj ni bilo vzpostavljenega sodelovanja, ki že velja za druga kazniva dejanja.

Generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo Marko Rakovec je pojasnil, da pri pregonu genocida in najhujših hudodelstev ne velja teritorialna pristojnost, kar pomeni, da lahko države zločince, osumljene teh dejanj, preganjajo ne glede na to, kjer so bili zločini storjeni.

"Pri tem moraš sodelovati z državami, v katerih so bili zločini storjeni, z državami, v katerih so storilci, in državami, v katerih so žrtve. Okvirja za to pa nimamo, zato morajo države najprej izvesti pogajanja glede pregona in preiskav ter doseči sporazum, v tem času pa se lahko dokazi izgubijo. Namen konvencije, o kateri se bomo pogajali v Sloveniji, je zato ustvariti natančen mehanizem za preiskavo genocida in hudodelstev," je dejal

Konvencija ne bo sprejeta pod okriljem OZN

Konvencija sicer ne bo sprejeta v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), čeprav so si pobudniki to želeli, "vendar delitve in geopolitične razmere tega žal ne omogočajo", pravi Rakovec, saj Rusija, Kitajska in še nekatere druge države te postopke zavirajo.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je sprejem konvencije kljub temu izjemno pomemben z vidika učinkovitega preganjanja storilcev mednarodnih zločinov: "Tudi v luči vojne v Ukrajini ter vojnih zločinov in drugih najtežjih kaznivih dejanj je še toliko pomembnejše, da se vzpostavi sodoben pravni okvir za sodelovanje držav pogodbenic na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev."

Novice Švarc Pipan: Nalog ICC za aretacijo Putina zgodovinski korak

Nam bo dogodek koristil pri kandidaturi za članico varnostnega sveta?

Bosta organizacija konference in sprejem konvencije Sloveniji koristila tudi pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. "Mnenja so deljena. Jaz mislim, da ja. Vsa takšna prizadevanja kažejo, da smo aktivni, da imamo svoje pobude, da smo angažirana članica OZN," meni Rakovec.

Kdo vse bo prišel na konferenco?

Odprtja dogodka, ki ga organizira ministrstvo za zunanje zadeve, se bodo v ponedeljek med drugim udeležili:
- ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon,

- ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, 

- zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib,

- ministrica za pravosodje Nizozemske Dilan Yeşilgöz-Zegerius,

- zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh,

- zunanja ministrica Senegala Aïssata Tall Sall,

- državni sekretar v zunanjem ministrstvu Argentine Pablo Anselmo Tettamanti,

- Kimberly Prost, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu v imenu mednarodnih organizacij,

- sodnik Mbacké Fall, generalni pravobranilec na Vrhovnem sodišču Senegala,

- Priya Pillai, vodja sekretariata Asia Justice Coalition v imenu organizacij civilne družbe.