Torek, 9. 8. 2022, 9.42
1 leto, 8 mesecev
Skupščina Telekoma Slovenije o prevetritvi nadzornikov 9. septembra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,35
3
Telekom Slovenije je v največji lasti države. Republika Slovenija ima v največjem slovenskem telekomunikacijskem podjetju neposredno 62,54-odstotni delež, Slovenski državni holding pa ima v rokah 4,25 odstotka, kar je nekaj manj od deleža Kada v družbi.
Uprava Telekoma Slovenije je za 9. septembra sklicala skupščino, ki bo odločala o prevetritvi nadzornega sveta. Menjavo pet od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlaga Kapitalska družba (Kad). Po menjavi nadzornikov je najbrž pričakovati tudi spremembo vodstva družbe pod taktirko Cvetka Sršena.
Kad, ki je lastnik 5,59 odstotka Telekoma, predlaga razrešitev Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka, med nadzorniki pa naj bi ostal dozdajšnji član Aleksander Igličar. Za nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki bi štiriletni mandat mandat nastopili z dnem imenovanja na skupščini, so predlagani Roman Jerman, Tadeja Čelar, Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman.
Kot v obrazložitvi svojega predloga navaja Kad, so delničarji upravičeni, da na skupščini odpokličejo in volijo člane nadzornega sveta, ki zastopajo delničarje. Razlog za odpoklic je med drugim tudi, da novi člani nadzornega sveta, ki niso sodelovali pri sprejemanju preteklih odločitev, pregledajo upravičenost njihovega sprejema in spremljanja učinkov določenih preteklih investicij oz. odločitev glede na dejansko stanje. Kot primer so v Kadu navedli nakup podjetja Actual I. T.
Pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža ter družbe je Telekom Slovenije z družbama DBA informacijske tehnologije in DBA Group sklenil marca letos. Kot so tedaj sporočili iz Telekoma, je bila pogodba sklenjena pod več odložnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom transakcije. Ocenili so, da bo do zaključka transakcije prišlo v obdobju naslednjih šestih mesecev. Dogovorjena celotna vrednost družbe je 30 milijonov evrov.
Po nekaterih medijskih objavah v povezavi s tem, da je bil 30 milijonov evrov vreden nakup družbe Actual I. T. preplačan in negospodaren, so v Telekomu zatrdili, je bil med postopkom opravljen skrbni pregled posla, prav tako sta dve revizijski hiši pripravili neodvisni cenitvi družbe.
Spori in nezaupanje glavni razlogi za odstop
Skupščina Telekoma Slovenije je sicer Černošo, Igličarja, Kerina in Cerjaka v devetčlanski nadzorni svet imenovala januarja ter tedaj odpoklicala nadzornika Igorja Rozmana. Delničarji so nove nadzornike imenovali po tistem, ko so oktobra 2020 odstopili člani nadzornega sveta Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič.
Iz gradiva za takratno skupščino je bilo razvidno, da so bili glavni razlogi odstopa omenjenih treh članov spori in nezaupanje, ki jih ni bilo mogoče razrešiti.
Na skupščini januarja lani so delničarji potrdili tudi spremembe statuta družbe, s katerimi so med drugim uvedli mandatarski sistem oblikovanja uprave − predsednika uprave imenuje nadzorni svet, druge člane uprave pa nadzorni svet na predlog predsednika uprave, razen delavskega direktorja, ki ga imenuje na podlagi predloga sveta delavcev.
Aprila lani je mandat potekel še nadzornicama Barbari Kürner Čad in Barbari Gorjup, delničarji pa so na junijski skupščini v nadzorni svet imenovali Karlo Pinter in Jurija Toplaka.
V nadzornem svetu Telekoma Slovenije sedijo še trije predstavniki zaposlenih, in sicer Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Rok Pleteršek.
Telekom Slovenije je v največji lasti države. Republika Slovenija ima v največjem slovenskem telekomunikacijskem podjetju neposredno 62,54-odstotni delež, Slovenski državni holding pa ima v rokah 4,25 odstotka, kar je nekaj manj od deleža Kada v družbi. Domači in tuji individualni delničarji imajo 13,87 odstotka delnic, tuje pravne osebe 6,42 odstotka, domače pravne osebe 3,89 odstotka, domače finančne družbe in skladi 2,87 odstotka, lastnih delnic pa je 0,56 odstotka.
3