Sindikati vladi: Niste predvideli posledic svojih ravnanj

Dejstvo je, da v javnem sektorju kljub gospodarski rasti še vedno veljajo varčevalni ukrepi, sta skupaj poudarila predstavnika sindikatov ZSSS in KSS.

Foto: Bor Slana

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) Pergam in vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek ter namestnica vodje pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Ana Jakopič so na skupni tiskovni konferenci predstavili širši pogled na ravnanje vlade glede pogajanj v javnem sektorju in na posledice takšnega ravnanja.

Poudarili so, da stopnja rasti plač ne sledi stopnji gospodarske rasti ter da so tudi v javnem sektorju zadeve skrb vzbujajoče, "saj enotni plačni sistem močno majejo vladne odločitve, s katerimi je zagotovila višje plače zgolj nekaterim skupinam zaposlenih v javnem sektorju".

To so glavne zahteve sindikatov

Glavne zahteve 15 sindikatov javnega sektorja, ki so za 24. januar napovedali stavkovne aktivnosti, so, da se ohrani enotni plačni sistem, da se odpravijo navedene anomalije pri vrednotenju delovnih mest, da se ponovno vzpostavijo ustrezna razmerja pri vrednotenju posameznih delovnih mest in da se odpravi še preostale varčevalne ukrepe ter zagotovi sredstva za povečane stroške dela iz tega naslova.

Kot povsem neutemeljene in nerazumljive so označili očitke vladnih predstavnikov, da so zahteve sindikatov javnega sektorja "popolnoma nerazumljive", da imajo "pretirane apetite" in da kažejo na "pretirano razumevanje gospodarske rasti". Vlada se je namreč decembra 2016 zavezala, da se bo v letu 2018 začela pogajati o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov, so spomnili sindikalisti.

"Odgovornost za zaostritev nosi vlada"

Izpostavili so še, da se je k odpravi anomalij v okviru enotnega plačnega sistema zavezalo že več vlad v vseh dogovorih od leta 2009. "Če bi 15 milijonov evrov, kolikor so po vladnih izračunih predvidene finančne posledice dviga zdravniških plač (za okoli 5.000 zdravnikov), v enakem razmerju upoštevali tudi pri preostalih 150 tisoč javnih uslužbencih, preprost izračun pokaže, da bi za to potrebovali okoli 450 milijonov evrov. Zato stališča vlade v zvezi z zahtevami sindikatov, ki v okviru enotnega plačnega sistema zahtevajo ponovno vzpostavitev ustreznih razmerij, kažejo na to, da vlada ne razume enotnega plačnega sistema in da ni predvidela posledic svojih ravnanj za sistem plač v javnem sektorju," so sporočili.

Na koncu so še ostro zavrnili očitek, da so sindikalne zahteve povezane z bližajočimi se volitvami, ter pojasnili, da so pogajanja predlagali že septembra, da pa je vlada ta predlog vseskozi zavračala, "zato odgovornost za to, da se je konflikt zaostril v začetku leta 2018, nosi v prvi vrsti vladna stran".

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano