TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
24. 2. 2023,
15.36

Osveženo pred

12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,55

11

Natisni članek

javni sektor pogajanja Branimir Štrukelj Sanja Ajanović Hovnik

Petek, 24. 2. 2023, 15.36

12 mesecev

Sindikati javnega sektorja predstavili svoje poglede na vladna izhodišča za reformo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,55

11

Sanja Ajanović Hovnik | Foto STA

Foto: STA

Sindikati javnega sektorja so se na današnjih pogajanjih odzvali na vladna izhodišča za reformo plačnega sistema. Nekateri predlogi so zanje nesprejemljivi, med njimi tudi predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti. Ker glede tega soglasja s sindikati ni, vladna stran pri predlogu, kot kaže, ne bo vztrajala.

Naslednjič naj bi se na centralnih pogajanjih, torej z vsemi reprezentativnimi sindikati, dobili sredi prihodnjega meseca, predvidoma 15. marca, ko naj bi že bil pripravljen predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem bi se po časovnici morali uskladiti najpozneje do 30. junija.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku pojasnila, da morajo na vladni strani pripraviti še nekaj zadev, da bi pogajanja nato lahko hitreje stekla. V vmesnem času bodo potekali sestanki po dejavnostih, na katerih se bodo po ministričinih navedbah pogovarjali o sistemu kot takem, ne o plačnem delu.

Ministrica pogajanja označila za konstruktivna

Ministrica je sicer današnja pogajanja ocenila kot konstruktivna in meni, da so na pravi poti. Pri predlogu, da bi do dogovora o novih pravilih zamrznili napredovanja in izplačevanje delovne uspešnosti, pa vladna stran očitno ne bo vztrajala.

Spomnila je, da se v času pogajanj o veljavnem plačnem sistemu, ki je začel veljati leta 2008, plače v javnem sektorju niso usklajevale z inflacijo, ker je bil dogovor, da se polovico teh sredstev nameni skladu, ki bi omogočil hitrejšo implementacijo novega sistema, druga polovica pa je šla v drugi pokojninski steber.

Ker tako pri napredovanjih kot izplačevanju delovne uspešnosti prepoznavajo anomalije, so v razmislek predlagali, da bi namesto ohranjanja teh anomalij vnaprej ta sredstva tudi tokrat namenili v hitrejšo implementacijo novega plačnega sistema. Zavedajo pa se, da brez soglasja sindikatov to ni mogoče, in ker ocenjujejo, da soglasja ne bo, pri predlogu ne bodo vztrajali.

Ko pa se bodo dogovorili - in upa, da se bodo - in prešli v fazo implementacije, "pa gotovo ne bomo vzdrževali dvojnega sistema, torej sistema, ki ga ocenjujemo kot krivičnega, napačnega in slabega, ampak bomo pač prešli na nov sistem, ki bo verjetno definiral drugačna merila, kriterije tako za uspešnost kot tudi za napredovanje".

Po Štrukljevih besedah je njihov ključen očitek, da bi se anomalije iz zdajšnjega sistema v novem "preprosto legaliziralo", in sicer tako, "da se jih razporedi v posamezne škatle in škatle zapre, da se ne gledajo med seboj". | Foto: STA , Po Štrukljevih besedah je njihov ključen očitek, da bi se anomalije iz zdajšnjega sistema v novem "preprosto legaliziralo", in sicer tako, "da se jih razporedi v posamezne škatle in škatle zapre, da se ne gledajo med seboj". Foto: STA ,

Štrukelj izpostavil "vprašljive elemente predlaganega plačnega sistema"

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po sestanku povedal, da so danes med drugim izpostavili "nekatere zelo vprašljive elemente predlaganega plačnega sistema, povezane z ločenimi plačnimi stebri".

Po njegovih besedah je njihov ključen očitek, da bi se anomalije iz zdajšnjega sistema v novem "preprosto legaliziralo", in sicer tako, "da se jih razporedi v posamezne škatle in škatle zapre, da se ne gledajo med seboj". Prepričani so, da se primerjavam po celotnem javnem sektorju, ne le znotraj stebrov, ni mogoče izogniti ter da so te potrebne in dopustne. Zato so predlagali, "da kreirajo neko orodje", kako bodo lahko te primerjave izvajali.

Tudi v drugi sindikalni pogajalski skupini po besedah njenega vodje Jakoba Počivavška kot neustrezno ocenjujejo, "da primerjav med stebri ni in da se nekatere zadeve, ki danes generirajo različno rast plač v dejavnostih, prenašajo v stebre". Prepričani so, da na takšen način ne bomo dobili bolj pravičnega plačnega sistema. Ko bodo dobili predlog zakona, pa bodo videli, v kolikšni meri jim je vladna stran prisluhnila, je še dejal Počivavšek.

Bolj pomembno vprašanje od tega, kakšni so stebri in koliko jih bo, je po njegovih besedah, kaj se bo v stebrih lahko urejalo in kakšna bodo razmerja med posameznimi stebri. Danes pa so postavili tudi vprašanje, kaj je narobe s trenutno strukturo kolektivnih pogodb, ki temelji na dejavnostih, a odgovora niso dobili.

Kot eno pomembnih vprašanj je sicer Počivavšek izpostavil še vprašanje prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. Pojasnil je, da je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo po njihovem predlogu res ena poti sedem, a je ključno, kako so delovna mesta znotraj tega razpona razporejena. Zagotovo je nesprejemljivo, da bi zgolj najvišja delovna mesta premaknili višje, druga pa bi ostala bolj ali manj tam, kjer so danes, je poudaril.

Sanja Ajanović Hovnik
Novice Ajanović Hovnikova o novem plačnem sistemu v javnem sektorju: Nihče ne bo na slabšem #video
Ne spreglejte