Četrtek, 9. 2. 2023, 6.47
1 leto, 2 meseca
Ajanović Hovnikova o novem plačnem sistemu v javnem sektorju: Nihče ne bo na slabšem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
38
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku s sindikati povedala, da so na današnjem sestanku 45 reprezentativnim sindikatom predstavili prenovo plačnega sistema oziroma ključne cilje in rešitve novega plačnega sistema. Med temi načrti je vzpostavitev novega plačnega sistema do 1. januarja 2024. Nobenemu javnemu uslužbencu se plača ne bo znižala, po novem sistemu pa se bodo plače najbolj povečale javnim uslužbencem, ki so zdaj najmanj plačani. Po novem sistemu bo razmerje med plačami ena proti sedem. Ministrica je tudi povedala, da načrtujejo spremembe, s katerimi bi v javni sektor privabili več mladih iskalcev zaposlitev. Ena od njih je tudi hitrejše napredovanje na začetku kariere v javnem sektorju.
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku s sindikati povedala, da so na današnjem sestanku 45 reprezentativnim sindikatom predstavili prenovo plačnega sistema oziroma ključne cilje in rešitve novega plačnega sistema.
Ministrica @mju_RS @hovnik_sanja: Prav zato nova plačna lestvica predvideva najvišje zvišanje plač v najnižjih plačnih razredih, kjer svojo karierno pot začenjajo mladi.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 9, 2023
Na sestanku so pogledali cilje, zastavljene ob začetku enotnega plačnega sektorja leta 2008: preglednost in javnofinančno vzdržnost, enako plačilo za enako delo. Dosegli so preglednost, ne pa javnofinančne vzdržnosti, pravi ministrica.
O enakem plačilu za enako delo
Na današnjem sestanku so govorilu tudi o enakem plačilu za enako delo. Zaradi različnih dejavnikov tega v teh letih nismo dosegli, pravi ministrica. Kot dodaja, smo priča obvodom enotnega plačnega sistema s parcialnimi dogovori. Ti so poleg finančne krize, inflacije in dvigov minimalne plače eden od razlogov za porušitev razmerij znotraj enotnega plačnega sistema.
Ministrica @mju_RS @hovnik_sanja: Naš ključni cilj je, da država v najširšem pomenu besede ponovno postane zaželen zaposlovalec, ki bo znal privabiti mlade.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 9, 2023
Težava v javnem sektorju je tudi načelo senioritete oziroma nagrajevanje senioritete, zaradi česar je javni sektor neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. Povprečna starost v javnem sektorju je zdaj približno 50 let.
Nekonkurenčnost javnega sektorja v boju za mlade talente
"Smo nekonkurenčni za mlade talente v boju z zasebnim sektorjem, zato je treba omejiti načelo senioritete," pravi Ajanović Hovnikova. Kot je poudarila, so trije glavni cilji plačne reforme: zagotoviti ustrezno stimulativno plačilo za delo, povečati učinkovitost javnega sektorja ter zagotoviti kakovostne in dostopne javne storitve.
Prevedba v nove plačne razrede se z usklajevanji začne že zdaj, uveljavljena pa bo do 1. januarja 2024. Nov sestanek s sindikati bo 20. februarja letos. Na fotografiji iz oktobra lani: predstavniki sindikatov javnega sektorja.
Vzpostavljena bo nova plačna lestvica, v kateri bodo razmerja med plačami 1 : 7. "To je nižje razmerje, kot je bilo leta 2008, in najnižje razmerje v Evropi," poudarja ministrica. Osnovne plače se bodo najbolj zvišale najnižje plačanim (okoli 25 tisoč zaposlenih v javnem sektorju zdaj dobiva plačo, ki je nižja od minimalne). Nihče pa po besedah ministrice ne bo na slabšem, kot je danes.
Prevedba v nove plačne razrede do 1. januarja 2024?
Prevedba v nove plačne razrede se z usklajevanji začne že zdaj, uveljavljena pa bo do 1. januarja 2024. Nov sestanek s sindikati bo 20. februarja letos. Prenovo bodo spremljale tudi druge strukturne prenove, pravi ministrica. Tako bodo med drugim prevetrili sistem nagrajevanj, napredovanj in dodatkov v javnem sektorju. Zaradi omejitve načela senioritete bo napredovanje najhitrejše na začetku kariere v javnem sektorju.
Pogajanja s sindikati bodo vzporedna. Tako se bodo izvajala centralna pogajanja z vsemi sindikati in pogajanja v ožjih skupinah. O zamrznitvi napredovanj in dodatkih za delovno uspešnost, kar moti sindikate, je ministrica odgovorila, da je prav pri tem največ anomalij. "Odlične ocene se delijo kar vsepovprek," je med drugim dejala in dodala, da to nagrajevanje zahteva tudi znatna javnofinančna sredstva. Zamrznitve napredovanj in dodatkov za delovno uspešnost bodo veljale do izvajanja novega sistema v celoti, še pravi ministrica.
Že pred današnjim sestankom s sindikati je bilo znano, da naj bi se vlada in sindikati najprej lotili pogajanj o odpravi plačnih anomalij, nato bi sledili pogovori o širši reformi, za katero bi si vzeli več časa.
V javnem sektorju bi odpravili plače, ki so nižje od minimalne. Med najnižjo in najvišjo bi vzpostavili razmerje ena proti sedem ter poiskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. Plačna razmerja bi po novem urejali znotraj tako imenovanih plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja.
Kot so pojasnili v sindikatih pred današnjim sestankom, pričakujejo podrobnejša pojasnila, saj opozarjajo, da je nejasnosti še veliko. Z vladno namero, da bi se najprej pogajali o odpravi plačnih nesorazmerij in nato začrtali širšo reformo, se glede na prve odzive strinjajo. V pogovore namreč številne skupine v javnem sektorju vstopajo z zahtevami po višjih plačah.
38