SiolNET. Novice Slovenija
0,54

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sežigalnica odpadkov v Sloveniji čedalje bolj vroča tema

0,54

termometer

odpadki
Foto: Planet TV

Industrija glasno opozarja na potrebo po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za termično izrabo odpadkov v Sloveniji. K temu nas spodbujajo vse večje količine odpadkov in vse višje cene obdelave odpadkov v tujini. Nevladne organizacije ostajajo odločno proti in menijo, da bi se morali osredotočiti na zmanjševanje količine nastalih odpadkov.

V Ljubljani je danes potekal strokovni posvet štirih okoljskih nevladnih organizacij: Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), Alpe-Adria Green (AAG), Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Slovenian Solid Waste Association (SISWA) na temo termične izrabe nenevarnih odpadkov. Govorci so pozdravljali dialog, a vendar stališč niso pomembneje zbližali.

Predstavniki gospodarstva so večinoma poudarjali potrebo po napravah za termično izrabo odpadkov pri nas. "V Evropi imamo okoli 500 objektov za sežiganje odpadkov, v EU živi 500 milijonov ljudi. V Sloveniji nas živi dva milijona," je izpostavil Filip Kokalj z mariborske strojne fakultete in pozval, da razmislimo o povečevanju samozadostnosti pri obdelavi odpadkov.

TEŠ, TEŠ 6, avgust 2011 Posel danes Nov načrt za reševanje nasedlega projekta Teš 6: zdaj bi kurili še odpadke

Ker odpadki stojijo, se povečujejo požarna in druga tveganja

Jure Žugman iz podjetja Ekol je opozoril na požarna in druga tveganja, ki se povečujejo, ker odpadki sedaj stojijo pri podjetjih in čakajo, da se jih nabere dovolj za odvoz v tujino in proste kapacitete. Če ti odpadki ne bi stali, tudi ne bi prišlo do požara, kot je bil tisti v Kemisu na Vrhniki, je menil. Spomnil je tudi na okoljsko in ekonomsko škodo, ki nastaja s samim prevozom odpadkov v tujino.

Primož Gabrič iz Kostaka pa je med drugim izpostavil, da imajo sodobni objekti, ki toploto ustvarjajo iz goriva, proizvedenega iz odpadkov, do 10-krat nižje škodljive izpuste od objektov, ki kurijo fosilno gorivo. Prav tako je v sodobnih objektih vzpostavljen natančen monitoring, podatki so dostopni tudi na spletu. Je pa posvaril pred tem, da se pri termični izrabi odpadkov duši zasebno pobudo.odpadk

Milan Balažic Novice Moravčani vztrajajo glede kršitev pri odlaganju odpadkov

Nevladniki prepričani, da bi se morali osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov

Na drugi strani so nevladniki sežigalnicam nasprotovali, namesto tega bi se morali osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov oz. koncept zero waste, so menili. V Evropi je več kot 500 občin, ki so se že zavezale k načinu delovanja zero waste, je spomnila Erika Oblak iz Ekokroga. V občinah, ki so primerljive z Ljubljano, stopnje recikliranja odpadkov dosegajo tudi 80 ali 90 odstotkov.

Proti sežigalnicam so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, je dejal njen predstavnik Andrej Gnezda. Pri tem je opozoril, da ministrstvo za okolje in prostor sploh ne razpolaga s kakovostnimi podlagami, torej podatki o tem, koliko odpadkov sedaj izvozimo in koliko bo za sežig primernih odpadkov pri nas v prihodnje. Pri tem je opozoril tudi na evropsko zakonodajo, ki s trga postopno izrinja okolju neprijazno plastiko.

Odpadna elektronika Novice Na svetu letno nastane 50 milijonov ton elektronskih odpadkov

Macerl: Projekt sežigalnice ne reši težave z obstoječimi sedanjimi odpadki

Uroš Macerl iz Ekokroga pa je med drugim izpostavil, da bi za odločitev o sežigalnici, umeščanje v prostor, dogovor z lokalno skupnostjo in kakovostno izgradnjo potrebovali najmanj pet let. Če pogledamo slovensko postopanje v primerih drugih pomembnih projektov, lahko ta rok raztegnemo na 10 let. "Zato ne govorimo, da bi s sežigalnico reševali problem sedanjih odpadkov," je bil kritičen.

Poudaril je tudi, da je bil za požar na Vrhniki kriv "katastrofalno slab nadzor". Tega zato ne bi smeli izkoriščati kot argument za takojšnji začetek sežiganja odpadkov v Sloveniji. Spomnil pa je še na vsa vprašanja, ki jih odpira sežigalnica - kdo bi pokril investicijo, ali bi imeli dovolj odpadkov za čas njene amortizacije, kam bi z ostanki po sežigu, katere mejne vrednosti bi veljale, kaj bi prišlo skozi dimnik.

voda termit thumb Novice Očividci: Strupene odpadke iz Kemisa v skafandrih zakopali v Moravčah #video

Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte je priznala, da bi bilo treba podatke, ki bodo služili kot podlaga za odločanje, obnoviti. Vseeno pa je zadovoljna z dialogom, ki je stekel z današnjim in sredinim posvetom o odpadkih v državnem svetu in je ključen za sprejemanje odločitev.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja nov zakon o odpadkih in prenovo zakona o varstvu okolja. Zakon o odpadkih naj bi na vladi potrdili že do poletja.

Rim, požar Novice Rim zavit v dim: požar na odlagališču odpadkov Sodniško kladivce Novice Sodišče EU: Slovenija kršila pravo EU zaradi odlagališč odpadkov odpadki Novice Nevarni odpadki in kemijske snovi nam skrajšujejo življenje #video smeti Novice Največ odpadkov na prebivalca v Izoli, najmanj v Osilnici Očistimo Slovenijo Novice Očistimo Slovenijo: Težava ostajajo gradbeni odpadki in embalaža

 

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • brencl47 / 14.02.2019. ob 20:23 +1 - 2

    Ti nevladni EKO-b*bci bi raje vrgloi pogled na Dunaj, pa tudi razmislili, kako bi lahko naknadno s sežiganjem odstranili že zakopane odpadke. Namesto pozerstva in kritizerstva ter raznoraznih floskulnih rešitev, bilahko predlagali konkretne rešitve, ki bi jih tehnološko podprli. Žal pa je to za njihov intelekt nedosegljivo! Tako pa vsi samo pametujejo i prodajajo meglo!

    +1 - 2
delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin