SiolNET. Novice Slovenija
0,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nevarni odpadki in kemijske snovi nam skrajšujejo življenje #video

0,08

termometer

V vsakem gospodinjstvu so okolju nevarni odpadki, zaradi katerih se lahko zastrupimo, spet drugi so lahko v dovolj velikih količinah celo vzrok celo za okoljsko nesrečo. Nevarni niso zgolj odpadki, za katere po klasifikaciji velja, da jih moramo skladiščiti na specifičen način. Nevaren je vsak odpadek, ki ga odložimo v okolje in ga to ni zmožno samo razgraditi. Sprehodili smo se med takimi odpadki in preverili, kako naj ravnamo z njimi in kaj pomenijo za naše okolje. 

Proizvodnja plastike ne glede na uredbe različnih ekoloških iniciativ v zahodnem svetu in tudi v državah v razvoju še vedno narašča. Posameznik povprečno letno zavrže sto kilogramov plastične embalaže.

"V Sloveniji vsak občan mešano odpadno embalažo oddaja v točno določene zabojnike z rumenim pokrovom al pa v rumene vreče in komunalno podjetje te zabojnike sprazni, embalažo pripelje v svoje zbirne centre, od tukaj pa jih preda shemam, ki so odgovorne, da poskrbijo za končno oskrbo," je razložil strokovni sodelavec podjetja Publikus d.o.o., ki gospodari z različnimi vrstami odpadkov.

Glede ločenega zbiranja odpadkov smo v Sloveniji dosegli zavidljiv nivo, saj nam je samoumevno, da vsakodnevno ločujemo odpadke. Najevčja težava, s katero se soočamo, se prične, ko odpadke zberemo.

"Težava je, ker odpadkov ne moremo predati naprej oziroma je končna oskrba teh odpadkov otežena. Slovenija namreč nima lastnega termičnega objekta, kjer bi to bogato, visokokalorično frakcijo predelali v električno energijo al pa jo namenili za ogrevanje večjih območij, stanovanjskih sosek ali industrijskih con. V tem trenutku bi lahko rekel, da so naši sistemi zbiranja bolj napredni od naših končnih rešitev, " pravi Kranjec.

"V tem trenutku bi lahko rekel, da so naši sistemi zbiranja bolj napredni od naših končnih rešitev, " pravi Grgeor Kranjec. "V tem trenutku bi lahko rekel, da so naši sistemi zbiranja bolj napredni od naših končnih rešitev, " pravi Grgeor Kranjec. Foto: Planet TV

Velik problem danes predstavlja mešana odpadna embalaža

Do 70 odstotkov mešane odpadne embalaže, ki jo občani zberemo je primernih samo za termično izrabo, kar pomeni, da gre le 30 odstotkov odpadkov v reciklažo.

"To so predvsem plastenke, pločevinke, tetrapak, se pravi strukturno zelo čisti odpadki, za ostalo plastiko, tako imenovano slabo plastiko pa je njena edina končna izraba termična izraba, kar je potekalo predvsem v naših sosednjih državah ali širše. Zdej, ko se je ta svetovni trg zaprl, se nam tudi tam zapirajo vrata," skuša problematiko osvetliti Kranjec.

Reševanja te problematike se torej lotevamo kratkoročno, dolgoročno pa bomo morali iti skozi cikel termičnih objektov tako kot prostala Evropa.

"Moje osebno mnenje, o tem, kaj bi ministrstvo moralo narediti, je, da bi se spodbujalo tiste, ki želijo predelovati plastične materiale, ki jih tukaj vidite. Da bi tistim podjetjem, iniciativam, ki to hočejo predelovati, da se da takim podjetjem, dali subvencije, da lahko naprej razvijajo nove tehnologije," meni Kranjec.

V studiu oddaje Dan. na Planet TV je o tem, kaj so nevarni odpadki in kako z njimi ravnati, več povedal Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva.

Onesnažen zrak na človeka vpliva bolj kot holesterol

Na 7. srečanju o kemijski varnosti, ki letos obravnava vpliv kemikalij iz industrije na okolje smo preverili, katere so tiste snovi, s katerimi se lahko srečamo v okolju in ki lahko ogrozijo naše zdravje.

"Število rakov in podobnih bolezni strahovito narašča in velik del krivde nosi ravno onesnaženo okolje. Onsenažen zrak je peti najpomembnejši dejavnik, ki nam skrajšuje življenje. Je bolj pomemben, bolj vpliva na našo dolžino življenja kot holesterol, o katerem se veliko govori in je edini dejavnik, na katerega kot posamezniki ne moremo vplivat," je dejal Miran Brvar z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC).

Onesnažen zrak je bolj pomemben, bolj vpliva na našo dolžino življenja kot holesterol, o katerem se veliko govori in je edini dejavnik, na katerega kot posamezniki ne moremo vplivati," je povedal Miran Brvar. Onesnažen zrak je bolj pomemben, bolj vpliva na našo dolžino življenja kot holesterol, o katerem se veliko govori in je edini dejavnik, na katerega kot posamezniki ne moremo vplivati," je povedal Miran Brvar. Foto: Planet TV

Azbest, kremenčev pesek, formaldehid, benzen ...

Še vedno smo soočeni z visokim bremenom smrti zaradi rakov povzročenih z azbestom. Novo in staro izpostavljenost predstavlja kremenčev pesek, ki mu je v Evropi izpostavljenih približno 3-5 milijona delavcev.

"Drugi tak strup je formaldehid. To je organsko topilo, ki se topi, ga industrije spuščajo v zrak in so tudi na delovnem mestu. Formaldehid ravno tako povzroča pljučnega raka in raka zgornjih dihalnih poti, sodi tudi v prvo zgornjo skupino karcinogenosti. Naslednji je benzen, ki je, mislim da od 86. leta prepovedan, vendar ga še vedno dobimo. Lepila, ki zelo odobro lepijo, vsebujejo benzen, najdemo ga tudi na bencinskih črpalkah," je povedala Metoda Dodič Fikfak z UKC.

V našem okolju smo še vedno redno v stiku z zelo strupenimi snovmi, je povedala Metoda Dodič Fikfak. V našem okolju smo še vedno redno v stiku z zelo strupenimi snovmi, je povedala Metoda Dodič Fikfak. Foto: Planet TV

Prisotnost karcinogene snovi na IARC seznamu pa ne pomeni avtomatičnega priznavanja v naši državi, za formaldehid smo recimo potrebovali kar deset let.

"Po Aarhuški konvenciji bi morala civilna iniciativa vstopiti v postopke, kjer se pripravljajo podlage za spremembe raznih okoljskih uredb, v same zakonodaje, v sami pripravi podlage vsega tega sodelovati preko celega postopka, oddajati pripombe in predloge, ki bi se jih upoštevali in tako lahko nastane nek kvaliteten zakon, kvalitetna uredba. Pri nas zadeve žal tečejo tako, da se zadeve do zadnjega trenutka skrivajo, kapital na nek način sam sebi piše zakonodajo," meni Uroš Macerl iz Eko kroga.

"Pri nas zadeve žal tečejo tako, da se zadeve do zadnjega trenutka skrivajo, kapital na nek način sam sebi piše zakonodajo," pravi Uroš Macerl." "Pri nas zadeve žal tečejo tako, da se zadeve do zadnjega trenutka skrivajo, kapital na nek način sam sebi piše zakonodajo," pravi Uroš Macerl." Foto: Planet TV

Najnevarnejši odpadki na svetu so jedrski odpadki, pri nas shranjeni v Krškem

Posebna pa je narava jedrskih odpadkov, ravno zaradi njenih specifičnih lastnosti in tveganj, ki jih prinašajo: izjemen energijski potencial na majhnem prostoru, viri radioaktivnega sevanja in zaostala toplotna energija. Tudi po tem, ko je elektrarna enkrat že zaustavljena.

Radioaktivni odpadki so vse snovi, predmeti ali oprema, ki so radioaktivni bolj, kot to dopušča naša zakonodaja, in za katere ni predvidena nadaljnja oziroma ponovna uporaba. Zakonodaja jih obravnava ločeno od drugih vrst nevarnih odpadkov.

Med te odpadke pa sodijo posušen koncentrat izparilnika in usedline zbiralnikov odpadne reaktorske hladilne vode, posušeni izrabljeni ionski izmenjevalniki, izrabljeni filtri, zaščitna oblačila in podobno.

Konec leta 2017 je bilo v začasnem skladišču nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov v Nuklearni elektrarni Krško uskladiščenih 3800 paketov te vrste odpadkov s skupno prostornino 2284,12 kubičnega metra. Nekaj teh odpadkov pa bo mogoče dodatno obdelati in s tem še dodatno zmanjšati količino odpadkov, pravijo v Nuklearni elektrarni Krško. V letu 2018 je bilo uskladiščenih 10,8 m3 odpadkov, del nastalega odpada pa še čaka na dodatno obdelavo pred skladiščenjem.

Masa vseh skladiščenih nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov v Nuklearni elektrarni Krško, vse od njenih začetkov obratovanja, pa je okoli 2600 ton.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin