Četrtek, 24. 1. 2019, 17.40
5 let, 2 meseca
Na svetu letno nastane 50 milijonov ton elektronskih odpadkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Sedem teles pod okriljem Združenih narodov je s podporo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in Svetovnega poslovnega sveta za trajnostni razvoj danes zagnalo globalno iniciativo za boj proti električnim in elektronskim odpadkom. Vsako leto namreč nastane skoraj 50 milijonov ton e-odpadkov, ki so vredni 55 milijard evrov, so opozorili.
Elektronski in električni odpadki so na primer stari telefoni, računalniki in gospodinjske naprave. Le majhen del teh odpadkov danes v svetu zberemo in recikliramo, so v švicarskem Davosu opozorili pobudniki poziva k spopadu z najhitreje rastočim tokom odpadkov na svetu.
Na svetu jih letno nastane več, kot je teža vseh kadar koli proizvedenih komercialnih letal, kaže poročilo agencij ZN. Hkrati so ti odpadki velika priložnost. Njihova materialna vrednost je ocenjena na 55 milijard evrov, kar je trikrat več od letne proizvodnje vseh rudnikov srebra na svetu in več od bruto domačega proizvoda večine držav. V toni mobilnih telefonov je 100-krat več zlata kot v toni zlate rude.
Reciklira se le 20 odstotkov e-odpadkov
Trenutno svet reciklira le okoli 20 odstotkov e-odpadkov, na milijone ton teh odpadkov pa konča na smetiščih, kjer so nepravilno pomešani s kovinskimi odpadki, ali pa so nezakonito izvoženi v revne države. Če se stvari ne bodo spremenile, se bomo do leta 2050 spopadali s 120 milijoni ton e-odpadkov na leto.
Povprečni pametni telefon vsebuje do 60 elementov, predvsem kovin, ki jih industrija nujno potrebuje. Tako imenovane redke zemljine, ki so uporabljene v baterijah in fotoaparatih, postajajo v postopkih rudarjenja vse dražje, njihovi viri pa so omejeni, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Krivci niso mobilni telefoni
Količina e-odpadkov se ob tem ne povečuje le z večjo rabo pametnih telefonov in drugih naprav, ampak so vse bolj elektrificirani tudi drugi vsakdanji predmeti - igrače, zdravstvena oprema, pohištvo in avtomobilski deli.
Ti odpadki imajo tudi pomemben vpliv na zdravje. Pomenijo le dva odstotka trdnih odpadkov na smetiščih, a hkrati do 70 odstotkov nevarnih odpadkov v tem okolju. Nekatere države v razvoju, kot sta Nigerija in Pakistan, elektronske odpadke uvažajo, pri tem pa cveti nevaren način preživetja z brskanjem po njih in njihovo ročno obdelavo.
"Cene virov za zdaj še dovoljujejo rudarjenje"
Pobudniki poziva k ukrepanju upajo, da bodo vlade, podjetja in potrošniki znova premislili o načinih rabe elektronskih predmetov in ravnanju z elektronskimi odpadki. Programski direktor na Univerzi ZN Rüdiger Kühr je opozoril, da potrebujemo zadostno povpraševanje, da bo recikliranje ekonomsko upravičeno.
"Cene virov za zdaj še dovoljujejo rudarjenje. Tehnološko je mogoče reciklirati skoraj vse kovine v telefonih in računalnikih, a za zdaj še ni ekonomsko upravičeno, saj potrebujemo ekonomije obsega," je pojasnil.
Poročilo agencij poziva k novi viziji ravnanja z e-odpadki na podlagi krožnega gospodarstva, poudarja pa tudi potrebo po sodelovanju velikih znamk, malih in srednjih podjetij, izobraževalnih institucij, sindikatov, civilne družbe in različnih združenj. Cilj mora biti sprememba sistema, so odločni.
