Nedelja, 23. 1. 2022, 7.04
2 leti, 7 mesecev
Šef poslancev NSi Jožef Horvat: Takšen udarec bomo zadali Marku Bandelliju
"Zdi se, kot da bi Levici ugajalo, da bi imeli čim več revežev, ki se jim potem po političnih kriterijih deli z visokimi davki pobrani denar," nam je v intervjuju povedal vodja poslancev Nove Slovenije Jožef Horvat. Kot je še dejal, bodo poslancu SAB Marku Bandelliju udarec zadali s podporo njegovim zakonskim predlogom. "Ko gre za dobre rešitve, jih NSi podpre, ne glede na to, ali nas je včeraj Bandelli označil na primer za golazen ali kaj podobnega," je pojasnil.
Gospod Horvat, volitve se nezadržno bližajo. Za poslanca ste bili izvoljeni že štirikrat. Se boste potegovali za nov poslanski mandat?
Že pred dobrim letom sem vodstvu stranke napovedal, da bi se v primeru, če bodo volitve redne, želel upokojiti. Čeprav bom, če sem čisto natančen, 40 let delovne dobe imel letos jeseni. Mimogrede, očitno so redne, in ne predčasne, volitve vedno takrat, ko je v vladi Nova Slovenija (smeh, op. a.).
Me pa vsak dan iz cele Slovenije, še posebej iz Pomurja, kliče vedno več ljudi, tako gospodarstvenikov kot županov, ki pravijo, da so izvedeli, da naj ne bi več kandidiral, in sprašujejo, na koga se bodo lahko potem obračali v zvezi s težavami in projekti, vezanimi na Pomurje. Glede na to, da bodo aprilske volitve res prelomne, pa sem se po pogovoru z družino in predsednikom stranke odločil, da grem po še en mandat.
Ali pričakujete, da bo hkrati z volitvami referendum o znižanju dohodnine, ki ga je zahtevala Levica?
Prvotni namen Levice je bil kristalno jasen. Želeli so blokirati sprejem zakona o dohodnini oziroma odmakniti njegov sprejem za nedoločen čas. Tukaj ne gre zgolj za nek davčni zakon, ampak za koncept razvoja naše države. Zakon o dohodnini je zelo pomemben projekt Nove Slovenije. Saj se spomnite naših sloganov, ko smo rekli "nižji davki, enostavni postopki". Nižji davki gredo tudi v koncept svobode, ki je eden od ključnih temeljev našega političnega programa poleg dostojanstva človeka, pravičnosti in varnosti.
Svoboda v davčni politiki pomeni, da želimo ustvariti sistem, da ljudem v denarnicah ostane več od njihovega dela. Ljudem želimo zagotoviti svobodo. S svojim zasluženim denarjem znajo gotovo bolje zasledovati lastne interese kot država. V tem smislu si želimo manj države, Levica na drugi strani pa več države. Zdi se, kot da bi Levici ugajalo, da bi imeli čim več revežev, ki se jim potem po političnih kriterijih deli z visokimi davki pobrani denar.
Mi smo v stranki in koaliciji veliko razmišljali o tem referendumu. Rekli smo, da bi to bila končno prava tema volilne kampanje. Da končno govorimo o konceptih, programih in vsebinah, ne pa to, kdo bo s kom šel v koalicijo in kdo bo koga izključeval. Zato se mi tega referenduma ne bojimo. Racionalno bi bilo, in pri tem bomo vztrajali, da bo referendum na dan volitev, seveda tudi s smiselnim referendumskim vprašanjem. Verjamem, da bi se velika večina odločila za višje plače, kar bi do konstituiranja novega državnega zbora morala s sprejemom Zakona o dohodnini uresničiti sedanja sestava.
To bi zagotovo končno bila razprava o razvojnih konceptih in tukaj zagotavljam, da je Nova Slovenija porok nadaljnjega razvoja Slovenije. V tej koaliciji, ki je naporna, tako kot vsaka, smo se veliko pogovarjali in NSi je dokazala, da nima samo najboljšega programa, predvsem gospodarskega, kot ocenjujejo strokovnjaki, ampak tudi izjemno kakovostne kadre. S tem mislim predvsem na naše ministre, ki so najbolj operativen del obstoječe vlade.
Zelo smo zadovoljni, da se je naši ekipi pridružil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. Ima bogate izkušnje na kmetijskem področju in za NSi pomeni dodano vrednost in krepitev stranke.
Pred volitvami se zadnje desetletje na levi redno pojavljajo novi obrazi. Po Marjanu Šarcu se zdi, da bo tokrat to vlogo prevzel Robert Golob. Vidite še kakšen nov obraz, ki bi lahko imel pomembno vlogo?
Ta trenutek se s tem ne ukvarjam, ampak so prioriteta projekti v državnem zboru, ki bi jih v dobro ljudi bilo pametno realizirati. V zadnjem desetletju se je pojavilo kar nekaj novih obrazov in postavlja se vprašanje, kje so danes. Kje je na primer Zoran Janković? Miro Cerar je dosegel izjemen rezultat, pa ga prav tako ni več na političnem zemljevidu. Marjan Šarec je dobil veliko političnega kapitala na predsedniških volitvah, nato pa kot premier obupal. Pred najhujšo krizo v zgodovini države je odstopil.
Z novimi obrazi torej ni bilo nobene prave prosperitete. Lahko so filozofi, super pravniki, profesorji ali menedžerji, biti politik pa je nekaj drugega. Tukaj je treba imeti tudi veščine vodenja, medsebojnega komuniciranja, povezovanja, odločanja. Politik ne more nastati kar čez noč ali se samo razglasiti. Mora biti vzor, svoje delovanje pa z največjo odgovornostjo usmerjati za skupno dobro.
Težko je v politiki uspešen nekdo z ulice, sicer znano ime, ki si je morda promocijo v medijih sam plačal z vašim in mojim denarjem. Prepoznavnost je premalo. Poleg osebnosti mora biti v politiki jasen tudi program, ki odraža vrednote in cilje, ki se jim bo sledilo. Pomembna je jasno artikulirana vsebina, ne glede na to, kako simpatična je morda embalaža.
Lahko rečem, da smo v koaliciji ostali skupaj izključno zato, ker smo se veliko, res veliko pogovarjali. Bilo je veliko komunikacije na različnih ravneh. Če se pogovorimo odprto in odkrito, brez fig v žepu, pridejo tudi rezultati. Koalicija šteje 38 poslancev, zato se je treba iti demokracijo v pravem smislu ter pogledati tudi čez to in iskati podporo za dobre projekte tudi na drugi strani. Hvala bogu, nam to dobro uspeva.
Golob je zadnja leta prejemal plačo, ki presega omejitve, ki jih zakon določa za podjetja v pretežno državni lasti. Kako je mogoče, da to do lani, ko se mu je iztekel mandat, upravljalcev državnega premoženja ni motilo?
To čudi tudi mene. Zanimivo je, da tudi nekaterih medijev to ne moti, predvsem tistih, ki so vrednostno bolj levo orientirani. Medtem poslušamo, recimo s strani Levice, da so menedžerji izkoriščevalci in da imajo visoke plače na račun delavskega razreda. Mi v Novi Sloveniji nimamo nobenih težav, če ima poslovnež dobro plačo, lahko tudi v državnem podjetju, a mora imeti hkrati dobre rezultate. Pred kratkim sem prebral, da ima denimo podjetje Akrapovič boljše poslovne rezultate kot državni Gen-I, kar pa se plač tiče, sploh ni primerjave.
To nespoštovanje zakona je lakmusov papir, ki pokaže, ali nekdo lahko gre na volitve in prevzame krmilo vlade ali ne. Če se z lune vidi, da je prišlo do kršitve zakona, potem takšen človek ne more voditi vlade.
Visoka plača nekdanjega predsednika uprave Vzajemne Franceta Arharja, ki ni bila nezakonita, je nekoč, za razliko od Golobove plače, močno odmevala v največjih medijih. Zakaj ta razlika?
To pripisujem neobjektivnosti oziroma dvojnim merilom medijev. Primera gospoda Arharja se dobro spomnim, ko je bil leta 2006 kandidat za župana Ljubljane s podporo pomladnih strank. Takrat se je začelo govoriti o njegovi visoki plači, ki je bila absolutno v okviru vseh zakonskih določil. Takrat so politični nasprotniki in mediji njegovo plačo močno problematizirali in ga v volilni kampanji tudi politično likvidirali. V primeru gospoda Goloba pa vidimo popolnoma drugačno sliko in nerazumen, skoraj večinski medijski molk na temo njegove plače v državnem podjetju.
Ampak, še enkrat, v monopolističnem podjetju je najbrž bistveno lažje biti menedžer številka ena kot pa v podjetju, ki je na zelo konkurenčnem svetovnem trgu. Čudi me, kje je bil nadzorni svet. Ta je po določbah zakona tudi materialno odgovoren za svoje odločitve oziroma neodločitve. Tudi na njih je treba nasloviti vprašanje o odgovornosti.
Z Golobom se je sestal prvi predsednik slovenske vlade in vaš strankarski kolega Lojze Peterle. Kako vidite njuno srečanje?
Lojze Peterle je državnik, ki gradi na dialogu. Lojze Peterle se ni udeležil Golobove predstave v Mariboru, razloge je sam tudi javno pojasnil. Mi v NSi sicer nikogar ne izključujemo in razumemo politiko tudi kot dialog različno mislečih ljudi v iskanju najboljših rešitev za državo v okviru Ustave RS. Predsednik osamosvojitvene vlade pa ima vso svobodo pri tem, s kom se bo pogovarjal. Sam sem prepričan, da je tudi ta trenutek zgodovinski in da tudi danes zelo držijo Pučnikove besede: "Zdaj gre za Slovenijo."
Za naše politično delovanje je ključen temeljni program stranke in volilni oziroma vladni program z naslovom Verjamemo v sodelovanje. Slednji še ni zaključen, saj ga še pilimo in dopolnjujemo z rešitvami, ki prihajajo iz različnih krogov pomembnih ljudi. Ponujal bo odgovore na kompleksne izzive, ki so postavljeni pred slovensko politiko. Ko se bomo šli po volitvah pogovarjat in pogajat, bo ključni kriterij za sodelovanje upoštevanje našega programa. Verjamemo, da razdeljeni izgubljamo, združeni pa zmagujemo.
Predsednica SD Tanja Fajon je ta teden sporočila, da se je RTV Slovenija iz javne spremenila v vladno televizijo, ker so objavili Utrip Jožeta Možine, ki je bil kritičen do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in odnosa SD do revolucije. Se strinjate z oceno te nekdanje novinarke TVS?
Nad zadnjo oddajo Utrip in njenim avtorjem, doktorjem zgodovinskih znanosti Jožetom Možino, sem navdušen. Na nek način se tukaj realizirajo besede enega od poslancev SD, ki je povedal, da so ponosni nasledniki zveze komunistov, in dodal, da naj zgodovino pišejo zgodovinarji.
Možina je zgodovinar, čeprav on zgodovine ne piše, ampak o zgodovinski resnici na osrednji nacionalni medijski hiši zgolj poroča. Torej tudi o tem, kakšna je bila resnica v Dražgošah, in to resnico tudi dokumentira. Nisem zasledil, da bi kdo uveljavljal pravico do popravka Možinovega Utripa v skladu z Zakonom o medijih. Kaj je bilo narobe ali neresnično povedano? Po moji oceni nič. Torej? Gre zgolj za pavšalna nasprotovanja.
Kar se tiče gospe Fajon, bi rekel, da ima njena stranka že desetletja vpliv na javni medijski servis, ki ga vsi plačujemo. Očitno je bila vajena samo takšnih oddaj in prispevkov, ki so ji politično koristili. Osvetlitev dogodkov iz preteklosti z drugega zornega kota pa jo očitno moti. Poglejte, bistvo demokracije je sobivanje različnosti v okviru ustave. Te različnosti in pluralnosti je po 30 letih samostojne države v medijskem svetu pri nas premalo. To je moja osebna ocena. V Novi Sloveniji si želimo več pluralnosti, objektivnosti in resnice.
Poslanec SAB Marko Bandelli je na spletnem omrežju Možino označil za lažnivca, desničarskega radikalca in zapisal, da "branilci nacifašizma želijo spreminjati zgodovino". Ali v naslednjih mesecih pričakujete še nadgradnjo takšnih zmerjanj?
Marka Bandellija že dolgo poznam. Poznam tudi vse te njegove sodbe in izraze, ki se jih očitno nič ne sramuje. Jaz jih niti ne želim ponavljati. Tega njegovega govora nikakor ne smemo postavljati v okvir svobode govora, saj gre za nedostojne besede, gre za grožnje in žalitve. Gre za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Ampak o tem bodo sodila sodišča. Takšna retorika nima nobenega mesta ne v parlamentu ne nikjer drugje.
Verjamem, da je Bandelli nervozen in da se bo ta retorika pri njem, pa tudi še pri kom drugem, najbrž stopnjevala, a mi v NSi na to ne pristajamo niti z enako retoriko ne odgovarjamo. Vsi moramo vložiti več naporov za dvig parlamentarne kulture, za katero ne pomnim, da bi bila kdaj tako nizka. Seveda ne samo s strani gospoda Bandellija in stranke SAB, ampak praktično s celega levega spektra, še posebej s strani skrajne levice.
Krščanski demokrati vračamo udarec na drugačen način. Bandelli je prvopodpisan pod novelo zakona o delovnih razmerjih in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre za vsebinsko identična predloga zakonov NSi, ki smo jih predlagali jeseni 2018. Gre za rešitev, po kateri se nadomestilo za čas bolniške, ki ga izplačuje delodajalec, skrajša s 30 na 20 dni. Naš "udarec" Bandelliju bo podpora tema dvema zakonoma. Ko gre za dobre rešitve, jih NSi podpre, ne glede na to, ali nas je včeraj Bandelli označil na primer za golazen ali kaj podobnega.
NSi sta ustanavljala nekdanja premierja Lojze Peterle in Andrej Bajuk, zadnja leta pa sta jo zaznamovala Matej Tonin ali Ljudmila Novak. Kdo je bil po vaši oceni najboljši predsednik stranke?
Vsi so bili najboljši v svojem času. Čas je zelo pomembna komponenta. V odvisnosti od časa so pred družbo in politiko postavljeni različni izzivi. Zato se tudi politika mora odzivati na izzive časa. Ne moremo današnjega časa primerjati z začetki Nove Slovenije. Jaz sem se med krščanske demokrate vključil takoj, ko so bili ustanovljeni, leta 1989. Potem je nastala SLS + SKD. Priznam, da po tej združitvi nisem imel jasne slike, imel pa sem v tistem času zelo pomembno poslanstvo v veliki slovenski gospodarski družbi.
Leta 2004 so me nagovarjali h kandidaturi, ker da imam menda dobre javne nastope, da nisem konflikten in tako dalje. Prijatelji so me prepričali. V družini sem dobil ključno podporo za mojo prvo kandidaturo leta 2004. Lahko rečem, da je bil dr. Andrej Bajuk moj politični oče. Žal se nam je zgodilo leta 2008 to, kar se nam je. Vsi skupaj smo po najboljših močeh pomagali Ljudmili Novak, jaz predvsem na terenu, da smo leta 2011 prišli nazaj v parlament.
Takrat še zelo mladi, a zapriseženi člani NSi Matej Tonin, Jernej Vrtovec in Robert Ilc so vsi predano delali skupaj z Novakovo za skupni rezultat. Ta ekipa zdaj nadaljuje svoje poslanstvo na najodgovornejših državnih funkcijah. Tonin kot mlad politik, ki sicer danes tudi v Evropi piše uspešne zgodbe, se je izkazal kot dober vodja, povezovalec in operativec. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je odigral pomembno vlogo tudi v evropski zunanji in varnostni politiki. Kot minister za obrambo je cenjen pri zvezi Nato.
Da sklenem. Kongres Nove Slovenije izbere predsednika in vsi ti predsedniki, dr. Bajuk, Novakova in Tonin, predstavljajo najboljšo izbiro v svojem času.
"Koalicija je zelo zanimiva združba. Na eni strani delamo za skupno stvar, za realizacijo koalicijske pogodbe, na drugi strani pa smo politični konkurenti, saj gremo vsak s svojo stranko, barvo, programom in liderjem na volitve, kjer se borimo za glasove."
Nekdanja predsednica Ljudmila Novak s svojimi izjavami o predsedniku vlade Janezu Janši v zadnjem obdobju redno pritegne veliko pozornosti. Ali s tem škodi stranki ali ji odpira nov prostor?
V spomin in srce se mi je vtisnila njena izjava s posveta stranke. Rekla je približno tako: "Pred volitvami sta moja pozornost in skrb namenjeni čim boljšemu rezultatu stranke. Notranjepolitičnih in medstrankarskih bojev pa do nadaljnjega ne želim komentirati." To je njena navedba. Ob tem lahko izrazim le svoje zadovoljstvo, da tako razmišlja.
Lahko vaše zadovoljstvo ob tem razumemo, kot da njene dosedanje izjave dojemate kot škodljive za stranko?
Tega glede na javnomnenjske raziskave ne morem trditi. Ključno pa je, da vsi skupaj delamo za skupno dobro ljudi, kar je bistvo politike.
Z vrha stranke se je Novakova umaknila po neuspehu na predsedniških volitvah pred štirimi leti. Koga boste ponudili letos?
Te odločitve še nismo sprejeli.
Kdo bi po vašem mnenju bil dober kandidat za ta položaj?
Povsem logično je, da NSi ima kandidate, ki so sposobni in vredni te funkcije, a kot rečeno, je ta čas naš fokus na uspešnem zaključku mandata in dobrem rezultatu na državnozborskih volitvah. Ko bomo to dosegli, gremo na naslednjo stopničko.
Kako odgovarjate na ocene kritikov iz opozicije, ki vašo stranko razglašajo za Janšev satelit?
Veste, to poslušamo praktično že od prve vlade, ko smo bili skupaj z SDS med leti 2004 in 2008. Ponavljam, da je bilo realiziranih veliko naših idej. Pa tudi tistih od SDS, SMC oziroma Konkretno in DeSUS-a, ko so bili še v zdajšnji koaliciji. Za vse uresničene ideje sem vladi hvaležen. Koalicija je zelo zanimiva združba. Na eni strani delamo za skupno stvar, za realizacijo koalicijske pogodbe, na drugi strani pa smo politični konkurenti, saj gremo vsak s svojo stranko, barvo, programom in liderjem na volitve, kjer se borimo za glasove. Kritike s strani opozicije so neutemeljene in so rezultat njihove brezidejnosti ali krik iz obupa.
Razumem, da opozicija težko sprejema na primer ugotovitve uglednega britanskega tednika The Economist, ki Slovenijo na osnovi različnih kriterijev razglaša za eno od zmagovalk epidemije. Mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji v letu 2021 potrdile bonitetne ocene. Stabilnost bonitetnih ocen v obdobju pandemije kaže na to, da naša država pri vlagateljih uživa ugled. Vlagatelji torej svoje imetje vlagajo v blagovno znamko Slovenija in Sloveniji zato celo plačajo.
V času epidemije se je Slovenija v primerjavi s članicami EU in evrskega območja podpovprečno zadolžila in dosegla nadpovprečne rezultate. Beležimo rekordno gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Ko to merijo in priznavajo Eurostat, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, OECD, potem opozicija ostaja brez racionalnih kritik.
Kaj se dogaja na terenu? Govori se celo o predvolilnih prestopih članov Nove Slovenije k stranki Naša dežela Aleksandre Pivec.
Gre za izstop dveh članov stranke v eni od Goričkih občin. Ta trenutek pa nimam informacije o tem, da bi prestopila v stranko Naša dežela.
Vsak človek je svoboden in tu ne vidim težave. Kdor se v NSi ne počuti svobodno, bo politično srečo in drugačno razumevanje politike seveda iskal drugje. Skupno dobro in ljubezen do bližnjega so zame prioritete. Zato tudi nikoli ne bom pristal na to, da bi nekdo prišel v mojo pisarno in me spraševal, kaj lahko pričakuje od stranke, če se bo včlanil.
Moj odgovor je, da lahko pričakuje zgolj predano delo za skupno dobro, za svojo osebno korist pa popolnoma nič. Ko smo v vladi, vsi mislijo, da bomo kar mi kadrovali. NSi ni kadrovska služba Republike Slovenije. To vsem zelo jasno povem. To, kar kadrujeta vlada in državni zbor, pa je seveda v skladu z zakoni in pristojnostmi.
NSi na lokalni ravni deluje utečeno, teren je dobro pokrit. To najbolj čutimo, ko gre vlada na teren in nam ljudje direktno povedo, da so zadovoljni in naj zdržimo in delamo še vsaj en mandat. To nam povedo tako župani, ki so zadovoljni s financiranjem občin in realizacijo državnih projektov v njihovih občinah, kot tudi direktorji gospodarskih družb.
Nenazadnje smo z našimi ukrepi na predlog ministra Janeza Ciglerja Kralja v času najhujše epidemije, ko še ni bilo cepiva, obvarovali približno 300 tisoč delovnih mest. Nekateri nam to očitajo in pravijo, da smo se zadolževali, a največji dolg bi naredili, če bi teh 300 tisoč delovnih mest izgubili, če bi propadla številna podjetja. Denar smo prek desetih protikorkonskih paketov za pomoč ljudem in gospodarstvu zelo dobro razporedili, zato smo danes v relativno dobri kondiciji.
Ne samo na terenu, tudi v državnem zboru pred volitvami zdaj prihaja do številnih poslanskih prestopov in tudi izstopov iz strank. Zadnji tak primer je Violeta Tomić, ki je zapustila Levico. Kako komentirate to dogajanje?
NSi se nikoli kaj posebej ne ukvarja s procesi znotraj drugih strank. Osebno te prebege vidim kot iskanje možnosti za izvolitev na aprilskih volitvah. Pri Levici se to dogaja že nekaj časa. Odšel je poslanec Franc Trček in ob odhodu Levici priporočil, da naj odrastejo. Nato je šel še Željko Cigler. O tem, kakšni so razlogi, nimam pravih informacij in jim ne želim delati škode. Ob tem, kar sami javno komunicirajo, tu imam v mislih predvsem Tomičevo in Natašo Sukič, pa se vprašaš, ali je res tako hudo, kot pravi Tomičeva, da brcajo človeka, ko je ta na tleh.
To razkriva odnose znotraj Levice, ki na nek način tudi s svojimi radikalnimi idejami puščajo stranko na samem. Ocenjujem, da tudi med ostalim delom KUL-a in med Levico ni več neke kemije, saj so očitno slabe volje tudi zato, ker Levica s predlogom o posvetovalnem referendumu ustavlja zakon o dohodnini. Vse stranke KUL-a, razen Levice, imajo v programu zapisano, da je treba plače razbremeniti. Mi pravimo: "Ja, dobro jutro!" Pripravili smo rešitev, prispevajte svoj glas za višje neto plače ali pa vsaj tej rešitvi ne nasprotujte.
Kako pa kot nekdanji predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve vidite razmere na ukrajinsko-ruski meji? Smo na pragu vojne na evropskih tleh?
Upam, da ne in da bosta zmagala diplomacija in dialog. V tej luči je med predsedovanjem Svetu EU veliko naredila tudi naša vlada, predvsem v smislu skupne zunanje in varnostne politike. Tukaj bi izpostavil predsednika NSi in obrambnega ministra Mateja Tonina, ki je predsedoval svetu ministrov za obrambo.
Naš slovenski uspeh je tudi sprejetje osnutka novega strateškega dokumenta skupne varnostne in obrambne politike, ki pomeni varnejšo Evropo. Evropa mora okrepiti svoj obrambni potencial. A kljub temu prisegam predvsem na dialog in upam, da se bodo napetosti ustavile. V tretjem tisočletju ne potrebujemo prav nobene vojne. Mislim, da je v politiki vseeno dovolj pameti in razumevanja ter spoznanje, da je mir tista vrednota, ki je ključna za standard ljudi in blaginjo.
V času zaostritev je generalni državni tožilec Drago Šketa v Moskvi ob 300-letnici ruskega tožilstva s šefom ruskega tožilstva Igorjem Krasnovom podpisal dogovor o sodelovanju. Krasnova je svet EU uvrstil na spisek oseb, ki jim morajo države v EU zaradi hudih kršitev človekovih pravic onemogočati poslovanje. Je bil to pravi korak?
Ta korak je zaskrbljujoč. To je moja osebna ocena, ki pa jo delimo tudi znotraj naše stranke. Vse to, kar ste navedli, me spomni na pregovor: "Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si." V luči napetih odnosov med Zahodom in Rusijo trenutek za takšno druženje res ni pravi. Njegova samostojna odločitev, da se udeleži dogodka v Moskvi, po naši oceni gotovo ne krepi skupnih prizadevanj EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Naše predsedovanje dela nekaj, Šketa pa nasprotno.
Gre zlasti za napačen signal v času, ko Rusija nadaljuje z okupacijskimi težnjami in grobimi odstopanji od mednarodnega prava, ki bi ga moral Šketa zelo dobro poznati. Takšna dejanja kličejo k bolj enotnim in koordiniranim sporočilom na področju slovenske zunanje politike na vseh nivojih. Zunanja politika bi morala vedno govoriti v en glas. Obisk Škete v Moskvi po moji oceni ni prispevek k temu, prej nasprotno.
Že skoraj dva meseca sodstvo ni odpravilo dvomov o izpolnjevanju pogojev za sodno funkcijo vrhovnega sodnika Branka Masleše. Pravosodni izpit je opravil manj kot leto po diplomi, čeprav je bil pogoj za to pri nas in v BiH najmanj dve leti pravosodne prakse. Na vprašanja o tem so se z vrhovnega sodišča odzvali celo z grožnjami. Kaj lahko tukaj stori državni zbor in zakaj v preteklosti poslanci niste preverjali kandidatov za sodnike, ki ste jih imenovali?
V stranki smo že večkrat imeli razprave o nujnosti sprememb postopka imenovanja sodnikov. Na nek način smo poslanci prisiljeni, da moramo kot predstavniki ljudstva stoodstotno zaupati sodnemu svetu. Jaz razumem, da je sodna veja oblasti samostojna in neodvisna, a sedanja ureditev me sili v to, da moram zaupati sodnemu svetu in glasovati za kandidata za sodnika, ki ga predlaga. Ključno je, da poslanci nimamo vseh informacij o kandidatih za sodnika. Informacija pa je bistveni element v procesu odločanja.
V državnem zboru iz naših vrst prihaja predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin, ki bo naslednji teden sklical sejo in na dnevni red postavil vprašanje o domnevno sporni diplomi in pravosodnem izpitu Branka Masleše.
Zadeva se že predolgo kuha, jasnega odgovora od sodnega sveta pa ni. Tudi po zadnji seji ne. Javnost si zasluži preglednost delovanja vsake veje oblasti, tudi sodne. Zato je vsak dan več nezaupanja v sodno vejo oblasti. Niti ne upam govoriti o scenariju, če se izkaže, da je diploma, ki se že tako dolgo išče, dejansko sporna. Kaj bo potem s sodbami, ki jih je podpisal omenjeni sodnik?
Dilema je tudi zakonitost izvolitve sodnice Jaše Jasminke Trklja v državnem zboru s pravosodnim izpitom iz BiH še iz časov SFRJ. So državni izpiti iz drugih republik lahko vstopnica za sodno funkcijo v Sloveniji?
Kar se mene tiče, je po vseh teh situacijah jasno, da to ni prav. Tudi če pride zdravnik v Slovenijo od koderkoli, ima temeljito preverjanje. Res je, da smo bili nekoč v skupni državi, ampak ko gre za tako pomembne funkcije, bi po moji oceni moral sodni svet ali kak drug organ diplome in pravosodne izpite striktno preveriti.
Sodnik je, enako kot poslanec, javni funkcionar in prav je, da se postavljajo takšna vprašanja. Jaz rabim dve minuti, da pokažem svojo diplomo, in tako bi moral ravnati tudi sodnik in vsak drug funkcionar, če ga javnost sprašuje o diplomi. Zdaj pa je že dva meseca javnost v negotovosti, vsak dan pa se s povečevanjem nezaupanja dela večja škoda.
Ustavno sodišče je prepovedalo, da bi parlament smel preverjati ravnanja sodnikov in tožilcev v preteklosti, s katerimi so vplivali na razplet volitev. Je mogoče pričakovati, da bi tudi letos lahko v pravosodju vplivali na volitve in da se bodo sodniki udeleževali strankarskih prireditev, kot se je to že dogajalo?
To se je res dogajalo. Nekateri, tudi evropski komisarji, tega niso mogli razumeti, a se dogaja. Toliko o neodvisnosti sodne veje oblasti. Na tem mestu pa poudarjam, da verjamem, da je velika večina funkcionarjev sodne veje oblasti odličnih in svoje poslanstvo dobro opravljajo.
Za konec, kaj bi bil za Novo Slovenijo dober volilni rezultat? Na koliko odstotkov ciljate?
V prvi vrsti si v času volilne kampanje želim vsebinskih razprav, razprav o konceptih razvoja naše države. Želim si objektivne in uravnotežene vloge medijev v volilni kampanji in kampanje brez groženj, ki smo jih v zadnjem času spet deležni predvsem poslanke in poslanci koalicije. Ne želim si izključevanj, saj mora politika vendarle delati za skupno stvar.
Želim si, da bi do ljudi prišla objektivna informacija o Novi Sloveniji, o realiziranih projektih v zadnjih dveh letih in o naših načrtih za prihodnost. Ta mora biti po meri naših ljudi. Za dober rezultat imamo vse: program, kredibilne ljudi z znanjem in pripadnostjo Sloveniji. In imamo odlične kandidatke in kandidate. Rezultat pa bodo določili volivci.
122