Tožilca Šketo večina ustavnih sodnikov odrešila preiskave zlorab ob Kanglerju

Večina šestih ustavnih sodnikov, proti je bil le Jaklič, je odločila še, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, in parlamentu določila enoletni rok, da neustavnost odpravi. Neustavnost so ugotovili, ker ureditev ne omogočata tožilcem, da bi pravno spodbijali odreditve poslanske preiskave proti njim. Začasno je večina sodnikov določila, da lahko postopek spodbijanja preiskave pred ustavnim sodiščem do popravka ureditve sproži generalni tožilec v 30 dneh po odreditvi preiskave v državnem zboru.

Večina: Le sodišče lahko sodi tožilcem

Za odločitev, da parlament ne sme preverjati že končanega dela tožilcev v primeru Kangler, podobno je ustavno sodišče v preteklosti odločilo že za sodnike, se je pet sodnikov odločilo z razlago: "V okviru parlamentarne preiskave ni dovoljeno ugotavljati zakonitosti oziroma primernosti opravljanja državnotožilske funkcije posameznih državnih tožilcev v konkretnih primerih. Če je parlamentarna preiskava odrejena ali zahtevana z namenom preizkušanja pravilnosti konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir državnotožilske funkcije, ali ugotavljanja odgovornosti državnih tožilcev za take odločitve ali ravnanja, je že sama odreditev take parlamentarne preiskave v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev. V obravnavani zadevi pa gre za primer parlamentarne preiskave, ki jo je Ustavno sodišče označilo kot še posebej nedopustno, tj. za preiskavo, katere namen je ugotavljati zakonitost in primernost odločitve državnega tožilca, da sproži kazenski pregon zoper nosilca državne oblasti, in sicer člana državnega sveta, ki je celo predlagatelj manjšinske parlamentarne preiskave." Večina sodnikov je še zapisala:  "Če obstaja utemeljen sum, da je državni tožilec naklepno zlorabil državnotožilsko funkcijo, je treba njegovo odgovornost ugotavljati v kazenskem postopku, v katerem so zagotovljene vse garancije iz 23. in 29. člena ustave. V primeru pravnomočne obsodilne sodbe v kazenskem postopku pa je treba nato državnega tožilca razrešiti."

Foto: STA ,

Celotno razsodbo, ki preiskovalni komisiji omejuje možnosti preiskovanja morebitnih zlorab generalnega državnega tožilca Škete v preteklosti in drugih tožilcev v Mariboru, katerih posledica je bila med drugim, da je bil Kangler obsojen na natančno sedem mesecev zapora, da mu je leva večina lahko odvzela mandat državnega svetnika (pozneje je bila sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena), si lahko preberete tu: Večina sodnikov: Tožilci so pri svojem delu neodvisni, poslanci ne smejo preverjati sumov zlorab.

Jaklič: Takšne preiskave so drugod običajne

Odločitvi večine, da preverjanje morebitne zlorabe tožilske oblasti ni dopustno, je sodnik Klemen Jaklič nasprotoval z argumentom, ki ga je povzel v ločenem mnenju:

"Takšna ocena temelji na očitno neresničnem in z ureditvami v demokratičnih državah neskladnem sklepu, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah tožilske funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati. Zlorab v tožilskih vrstah po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj tožilcev v okviru parlamentarne preiskave (četudi o sklopu že odločenih konkretnih primerov) ne bi bilo dopustno klicati niti na pričanje. Koncept tožilske neodvisnosti, ki je seveda pomemben, v uveljavljenih demokratičnih družbah nikakor ne gre tako daleč, da bi obenem v celoti preprečil parlamentarne preiskave zoper namerne zlorabe tožilske funkcije. Nasprotno, takšne preiskave so, kot so pokazale podrobne primerjalne študije, v demokratičnih družbah redni sestavni del mehanizma zavor in ravnovesij v okviru načela delitve oblasti. Odločitev večine, ki ta dejstva pred slovensko javnostjo zataji (zgolj tako pa doseže svoj rezultat odločitve), ne temelji na resničnih dejstvih in s tem tudi ne na pravnih argumentih, zato je nisem mogel podpreti."

Celotno ločeno mnenje si lahko preberete tukaj: Jaklič: zlorabe tožilcev je dopustno preiskovati

Na nepravilnosti pri ravnanju sodnikov, tožilcev in policistov v primeru Kangler je glasno opozoril nekdanji ustavni sodnik in pred tem predsednik predhodnice SD Ciril Ribič,  preverjanje njegovih trditev poslancem pa je zdaj deloma onemogočilo ustavno sodišče.

Foto: STA ,

Ribičič je opozoril, da je tajne nadzore (snemanja telefonskih pogovorov in podobno) nad Kanglerjem v skoraj vseh primerih odrejal mariborski sodnik Janez Žirovnik. Žirovnik je v prejšnjem sistemu delal za službo državne varnosti (SDV), pozneje v času premiera Janeza Drnovška pa za Sovo, kjer je bil celo namestnik direktorja. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ki ga je nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti. Vtisa nepristranskosti ni bilo. S Kanglerjem sta bila v več sporih. Žirovnik je vsaj šestkrat tajno odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju, je opozoril Ribičič.

Policisti in tožilci so, če sodnika Žirovnika ni bilo, enkrat, denimo, ker je bil ravno na dopustu, počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal drug sodnik, je zapisal Ribičič, ki je opozoril tudi, da po njegovem mnenju rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno. Opozoril je tudi na sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija sama.

Vsaj del teh nepravilnosti ne bi bil mogoč brez sodelovanja tožilstva, ki ga je v Mariboru takrat vodil Šketa, ki je sprožalo in vodilo postopke.

Več o Ribičičevem mnenju si lahko preberete tukaj: RIBIČIČ: NISEM DOKAZOVAL, DA OBSTAJA KRIVOSODJE, DA VLADA MAFIJA

Da ga je večina na ustavnem sodišču zaščitila, je še pred današnjo objavo razsodbe včeraj razkril Šketa sam:

Novice Šketa: Po presoji ustavnega sodišča parlamentarna preiskava odločitev tožilcev ni dopustna

Novice Zobec: Po političnih zlorabah sodstva nismo daleč od Poljske in Madžarske