SDS za nujno sejo komisije za nadzor financ na temo regresov

Kot predlagajo, naj komisija vladi priporoči takojšen sprejem ukrepov, s katerimi se bo zagotovilo upoštevanje vladnih priporočil glede višine regresa in drugih izplačil. Kot so v pozivu za sklic seje komisije zapisali v poslanski skupini največje opozicijske stranke, v zadnjem času javnost razburjajo izplačila regresov v podjetjih v državni lasti, predvsem v primerih Nove Ljubljanske banke (NLB) in Slovenskih železnic. Izstopa primer NLB Izstopa predvsem primer NLB, kjer naj bi po navedbah medijev zaposlenim izplačali po 1566 evro bruto regresa, kar skupaj znese 6,3 milijona evrov, pri čemer je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končala s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitalizirana z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. "S tega vidika smo še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres," navajajo v poslanski skupini. Višina regresa je določena v kolektivni pogodbi bančništva in znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki. Po besedah predsednika Sindikata bančništva Slovenije sicer kolektivna pogodba predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a za to mora obstajati dogovor s sindikatom.

Presenečeni nad izpogajanimi zneski

Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, tako da po navedbah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka še bolj čudi dejstvo, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani.

Kot pravi, preseneča tudi odziv agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki se od tega problema distancira, saj meni, da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev in ne za stvar korporativnega upravljanja. "Prav ta agencija pa je pred nekaj tedni lahkotno spremenila statute nekaterih podjetij za to, da je lahko dokapitalizirala NKBM," poudarja Tanko.

Vlada je v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih v podjetjih večinoma niso držali, saj naj bi v Pošti Slovenije izplačali 1045 evrov, na Slovenskih železnicah 1082 evrov v Telekomu Slovenije, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa naj bi izplačali 1000 evrov bruto regresa.

Neodgovorno ravnanje

"V omenjenih primerih izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti menimo, da gre za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako bi morala bolj odločno vlogo odigrati država preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS," še poudarjajo v poslanski skupini SDS in zahtevajo obravnavo problematike izplačil regresov na seji komisije za nadzor javnih financ.

Problematiko izplačila regresov v državnih podjetij je v četrtek obravnavala tudi vlada in ugotovila, da je izplačilo regresov v družbah, ki ne poslujejo odlično, nespodobno. O regresih bo beseda tekla tudi na sestanku vlade z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države prihodnji teden.

Agencija po navedbah njene predsednice uprave Dagmar Komar že pripravlja priporočila, v katerih bodo navodila, naj se družbe v (večinski) lasti države pri določitvi regresov držijo minimalnih dogovorjenih zneskov v kolektivnih pogodbah. Če tega ne bodo upoštevale, bo agencija ukrepala.