SD in Gibanje Svoboda v DZ vložili predlog deklaracije z obsodbo gladomora

Prednik je ob vložitvi predloga menil, da se bo Slovenija s sprejetjem deklaracije pridružila skupini držav, ki tako pravno kot moralno obsojajo hudodelstva in tragične posledice, ki so jih ta imele na prebivalce Ukrajine. "Prav je, da se postavimo na pravo stran zgodovine, in v času, ko je Ukrajina znova žrtev ruskih hudodelstev, ta najostreje obsodimo," je dodal.

Namen deklaracije je, da se državni zbor pridruži več kot 20 državam, ki so gladomor že priznale kot genocid ali hudodelstvo zoper ukrajinsko ljudstvo in človečnost. Pobuda za sprejem deklaracije sledi tudi lani sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta, v kateri je države in mednarodne organizacije pozval k priznanju gladomora kot genocida, so sporočili iz poslanske skupine SD.

Med veliko lakoto je Ukrajina izgubila od sedem do deset milijonov ljudi 

Med gladomorom oziroma veliko lakoto je Ukrajina v letih 1932–1933 izgubila od sedem do deset milijonov ljudi, ko je Sovjetska zveza v okviru kolektivizacije kmetijstva ukrajinskim kmetom zaplenila pšenico in druge pridelke. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je takratni sovjetski voditelj Stalin želel s tem v tej takratni sovjetski republiki zatreti vsakršne zametke neodvisnosti.

Za Kijev je gladomor genocid, katerega namen je bil uničenje ukrajinskega naroda. Po smrti milijonov Ukrajincev so namreč oblasti takratne Sovjetske zveze na izpraznjena območja v Ukrajini naselile več deset tisoč družin iz Rusije, Belorusije in drugih delov države. Veliko lakoto je spremljala tudi politična represija stalinističnega režima nad Ukrajinci.

Moskva zavrača ukrajinsko razlago dogodkov in jih umešča v širši kontekst lakote, ki je v tridesetih letih pustošila na območju srednje Azije in Rusije.

Novice Rusi zaradi bolezni predlagajo izpustitev Mladića, Matere Srebrnice ogorčene

Novice Ob današnji obletnici genocida v Srebrenici pokop 50 žrtev

Novice Kaj ta mož ve o nevarnosti izbruha tretje svetovne vojne?