SiolNET. Novice Slovenija
1,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Šarec: Podražitve javnih storitev v mnogih primerih neupravičene

1,82

termometer

Marjan Šarec
Foto: STA

Premier Marjan Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) o tem, kako bo vlada preprečila prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike javnih storitev, med drugim izpostavil, da se dvigajo tudi plače v gospodarstvu in pokojnine ter minimalna plača. "So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene," je dejal.

Po oceni poslanke SDS je vladna ekonomska politika neprimerna. Kot je povzela, je vlada že v začetku mandata dvignila minimalno plačo, da bi ohranila socialni mir, pa je sklenila tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. "Ob tem pa seveda niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele," je poudarila. Lep Šimenkova je prepričana, da je vlada tako "zelo elegantno vso breme dviga plač prenesla na uporabnike storitev".

Irena Joveva Novice Novinarka Irena Joveva nosilka liste LMŠ na evropskih volitvah #video

Šarec je med drugim odvrnil, da je splošni dogovor za pogodbeno leto 2019 zahteval zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialno-varstvenih zavodih, saj so prejšnje vlade zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev. "To je tudi nadpovprečno prizadelo socialno-varstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 odstotkov odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo," je dejal. Ob tem je izpostavil, da dogovor vlade o zvišanju plač, dogovorjen s sindikati, to upošteva.

Zvišanje plač se je izkoristilo kot izgovor za podražitve

Izpostavil je tudi, da se plače dvigujejo tudi v gospodarstvu, prav tako pokojnine, pa tudi socialni transferji in minimalna plača. "To pomeni, da se tudi na drugi strani nekaj zvišuje. So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj se je v nekaterih primerih podražilo tudi za 15 odstotkov," je izpostavil Šarec, ki se ne more znebiti tudi občutka, da se je zvišanje plač izkoristilo kot izgovor za podražitve.

Šarec: Dostojne pokojnine so prioriteta te vlade

Pristojno ministrstvo pripravlja izhodišča za ustrezne spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo sledile koalicijski pogodbi, je danes na seji DZ povedal premier Marjan Šarec. Pri tem pa je po njegovem opozorilu nujno paziti na finančno vzdržnost pokojninskega sistema. "Ko bo zadeva zrela za javno razpravo, jo bomo opravili," je zagotovil.

Pokojninski sistem bo po zadnjih projekcijah še nekaj let vzdržen, vendar pa je treba pravočasno pripraviti ustrezne spremembe, je v odgovoru na poslansko vprašanje koalicijske poslanke Maše Kociper (SAB) dejal premier. Dostojne pokojnine so prioriteta te vlade, je zagotovil Kociprovi, ki je opozorila, da pokojnina 16 odstotkov upokojencev ne dosega praga revščine. "Veliko upokojencev težko živi," je dejala.

Po Šarčevih besedah je ključni izziv, kako javne finance prilagoditi stroškom staranja prebivalstva. Sicer pa je spomnil, da so se pokojnine februarja z veljavnostjo od 1. januarja redno uskladile za 2,7 odstotka, letos pa bo izvedena tudi izredna uskladitev. Pokojnine bodo tako konec letošnjega leta približno štiri odstotke višje, je dejal.

V primerjavi z lanskim letom bo višji tudi letni dodatek, ki bo izplačan vsem upokojencem, obseg sredstev za njegovo izplačilo pa bo po dolgih letih kot pred sprejetjem varčevalnega zakona, je spomnil.

Šarec o davčni reformi: Cilj je razbremenitev srednjega razreda

Glavni cilj predlagane davčne reforme je predvsem razbremenitev srednjega razreda, je ob odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca (Levica) v DZ danes zatrdil Šarec. O podrobnostih se je vlada še pripravljena pogovarjati, paziti pa je treba na javnofinančno vzdržnost, je dodal.

Evri, 500 evrov Foto: Thinkstock

Mesec je pred kratkim predstavljeni davčni reformi očital, da kljub drugačnim obljubam ne razbremenjuje najbolj produktivnih. Mojstrica v proizvodnji, ki zasluži 850 evrov neto mesečno, bo po davčni reformi dobila 2,60 evra na mesec več. Administrator s 1000 evri mesečne plače bo dobil slabih devet evrov, razvojni inženir s 1460 evri mesečne plače pa slabih 13 evrov več. Programerka, ki prejema 1970 evrov mesečne neto plače, bo imela v žepu slabih 19 evrov več, je izračune predstavil Mesec.

Na drugi strani se lahko poslanec DZ z 2791 evri plače veseli dodatnih 60 evrov, dobro plačani zdravnik s 6000 evri neto bo zaslužil 100 evrov več, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak z letno plačo pol milijona evrov pa bo mesečno prejemal dodatnih 186 evrov.

Poudaril je, da se prihodki z davčno reformo občutno povečajo šele pri kadrih, ki imajo plačo višjo od dvakratnika poprečja, kar pa ni več srednji razred. Zastavljena reforma bo tako najbolj koristila najbolje plačanim, je prepričan Mesec: "Razbremenjuje predvsem menedžerje, najbolje plačane zdravnike, funkcionarje in podobno."

Šarec je v odgovoru spomnil, da davčna reforma rešuje tudi nastale razmere po zvišanju minimalne plače, razbremenjuje tudi regres. "Predvsem pa želimo razbremeniti srednji razred," je zagotovil in se vprašal, koliko v Sloveniji sploh je resnično bogatih.

"Razbremenitev je takšna, kot si jo ta država ta hip lahko javnofinančno privošči," je še dodal premier in zagotovil, da se "o detajlih ... lahko zagotovo še pogovarjamo". Ključno za zvišanje plač pa bo zvišanje dodane vrednosti.

Šarec: Vlada se bo na morebitno ohlajanje gospodarstva primerno odzvala

Res je, da se gospodarstvo ohlaja, kar pa ne pomeni, da smo že v recesiji, je v odgovoru na poslansko vprašanje o pripravljenosti vlade na novo finančno in gospodarsko krizo dejal Šarec. Vlada vse stvari spremlja in se bo na morebitno ohlajanje primerno odzvala, je dejal in dodal, da še ni treba govoriti o katastrofičnih scenarijih.

Na premierja Šarca je poslansko vprašanje naslovil Jani Ivanuša (SNS). Kot je poudaril opozicijski poslanec, se svet pospešeno pripravlja na novo finančno in gospodarsko krizo. "Ta je neizbežna, vsaj tako pravijo strokovni ekonomisti po celem svetu. Zadnja kriza je bila boleča, zato moramo biti nanjo pripravljeni," je izpostavil in premierja vprašal, če ima krizni načrt pripravljen tudi slovenska vlada.

"Pravilno ste ugotovili, za nami je huda kriza, praktično desetletno obdobje, ki je blokiralo praktično vse," je dejal Šarec. Takratna vlada nas po premierjevi oceni ni pripravila na kakšno krizo, danes pa so po njegovih besedah razmere drugačne.

"Imamo bistveno bolj razdolžena podjetja in državo, kot v času pregrevanja, ko se je vse delalo na kredite, na lepe oči, ko so nekateri v lakomnosti po prevzemu podjetij, kako bi imeli še več, kupovali delnice zelo drago, potem so te strmoglavile. Jasno je, da je šlo vse v franže," je dejal predsednik vlade.

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin