Petek, 30. 1. 2026, 17.15
1 mesec, 3 tedne
Jašin: Ruske dezinformacije ciljajo na evropske demokracije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Ruski demokratični opozicijski voditelj in novinar Ilija Valerievič Jašin je na povabilo evropskega poslanca Marjana Šarca v Ljubljani spregovoril o dezinformacijah, vojni in evropski varnosti ter opozoril, da se Putinov cilj ne ustavi pri Ukrajini: "Putin ne potrebuje Donbasa. Njegov resnični cilj je sprememba svetovnega reda – svet interesnih sfer, v katerem velike sile odločajo o usodi majhnih držav. Zato je vojna v Ukrajini. In zato so hibridni napadi in pritiski na Evropo." V pogovoru je sodeloval tudi dolgoletni strokovnjak na področju nacionalne varnosti, obrambe in vojaških zadev dr. Damir Črnčec, ki je opozoril, da se je Evropa po letu 2022 soočila z "grenkim spoznanjem, da je v Evropi znova možna vroča vojna", ter da se v nekaterih evropskih demokracijah ponovno pojavlja skušnjava 'dogovora' na način interesnih sfer – kar je nevarna popotnica.
Ob robu dogodka je Jašin v videoposnetku za Siol opozoril, da je osrednji cilj Putinove propagande ustvariti kritično maso politikov znotraj Evropske unije, s katero bi Evropo rušil od znotraj, pri čemer hibridno delovanje sistematično deluje v smeri krepitve evroskeptikov in populistov ter slabljenja proevropskih sil, zlasti v času volitev.
Doba, v kateri oblast fizično odstranjuje opozicijo
Po uvodnih poudarkih se je Jašin najprej ustavil pri lastni politični poti in postopni preobrazbi Rusije v zadnjih dveh desetletjih. Kot dolgoletni aktivist demokratične opozicije je opozoril, da se je režim po Putinovem prihodu na oblast korak za korakom zaostroval – najprej z omejevanjem političnih pravic, nato s pritiskom na neodvisne medije.
Prelomnico je postavil v leto 2015, ko so v Moskvi ubili njegovega prijatelja, nekdanjega podpredsednika ruske vlade Borisa Nemcova: "Štirje streli, nekaj sto metrov od Kremlja. To je bil simbolični začetek nove dobe – dobe, v kateri oblast fizično odstranjuje opozicijo. Po tem so se pritiski stopnjevali. Režim se je premikal od utrjevanja oblasti doma k vedno bolj agresivni zunanji politiki," je povedal.
Jašin je bil po javnem nasprotovanju ruski agresiji na Ukrajino leta 2022 v Rusiji obsojen, zaprt, leta 2024 pa izpuščen v izmenjavi zapornikov, je dejala vodja Trivelis – Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Katja Geršak, ki je povezovala današnji posvet.
Svet interesnih sfer: zakaj za male države ni prostora
V nadaljevanju je Jašin opozoril, da putinski režim svet razume skozi logiko interesnih sfer, v katerih obstajajo le "velike sile" in države, ki sodijo pod njihov vpliv. Putin po njegovih besedah razmišlja v kategorijah imperija, značilnih za pretekla obdobja, kar se je jasno pokazalo že pred začetkom vojne proti Ukrajini.
"Putin in ideologi putinizma odkrito govorijo o svetu, v katerem obstajata dva tipa držav: 'velike sile' in države, ki spadajo v njihove sfere vpliva" pove Jašin ter nadaljuje, da je Putin človek stare epohe – z miselnostjo oficirja KGB: "Razmišlja v kategorijah imperija in interesnih sfer," pove.
Vojna se namreč ni začela le z vojaško agresijo, temveč tudi z ultimatom Zahodu in Natu, naj se zavezništvo vrne na meje iz 90. let in naj se velike države znova dogovorijo o razdelitvi vpliva. "Za države, ki jih Putin vidi kot del svojih interesnih sfer, v takšnem svetu ni predvidene suverene prihodnosti," je poudaril. Njegovi ideologi gredo še dlje – Aleksander Dugin je denimo javno govoril, da v "novih realnostih" majhne države nimajo pravice do suverenosti in naj bi spadale pod zaščito večjih sil.
Črnčec: Evropa brez iluzij o varnosti
V nadaljevanju je Črnčec opozoril, da je pri razumevanju razmer treba jasno ločiti med Rusijo kot državo in Putinovim režimom, podobno kot se je v Sloveniji v 90. letih ločevalo med Srbijo in politiko, ki je vodila agresijo. Po njegovih besedah v Evropi dolgoročno ne bo stabilnosti brez neke oblike rešitve ruskega vprašanja, saj Rusija ostaja del evropske varnostne enačbe, vprašanje pa je, kako do takšne rešitve priti.
Spomnil je, da je Evropa danes izpostavljena različnim pritiskom – od kibernetskih napadov in incidentov z droni na letališčih do gospodarskih in informacijskih pritiskov. Pomemben signal po njegovem mnenju predstavlja odločitev Evropske unije, da je našla način financiranja pomoči Ukrajini.
Črnčec je Putinovo politiko umestil v zgodovinski okvir Evrope. Spomnil je, da evropska zgodovina večkrat kaže, kako so velike sile odločale o usodi manjših držav – od kongresa Svete alianse v Ljubljani leta 1821, prek revolucij leta 1848, do prve in druge svetovne vojne ter povojnih delitev interesnih sfer.
Poudaril je, da je Slovenija po osamosvojitvi izkoristila zgodovinski trenutek leta 1991 in se z vstopom v Evropsko unijo in Nato leta 2004 odločila za okvir, ki je omogočil udejanjanje in ohranjanje suverenosti. Opozoril je, da Evropa opozorilnih signalov ni jemala dovolj resno: najprej ob ruski agresiji na Gruzijo leta 2008, nato ob aneksiji Krima leta 2014, ko je prevladovalo prepričanje, da gre za omejene in obvladljive krize.
Kljub notranjim razhajanjem in počasnejšemu odločanju je po njegovih besedah to dokaz, da Evropa razume resnost položaja. Ob tem je opozoril, da pluralne demokracije resda delujejo počasneje, vendar so pokazale, da zmorejo sprejemati ključne odločitve. Odprto pa ostaja vprašanje epiloga vojne, pri čemer je Črnčec opozoril tudi na tveganja morebitnega razpada ali balkanizacije Rusije, saj bi se ob tem postavilo vprašanje nadzora nad ogromnim ozemljem, v ozadju pa je prisotna tudi Kitajska, ki v svojih medijih vse pogosteje odpira temo zgodovinskih ozemelj v Aziji.
Represija, strah in politični zaporniki
Pri razmerah znotraj Rusije je Jašin opozoril, da je očitek, da se ruska družba Putinu ni uprla, pogosto poenostavljen. Po njegovih besedah gre za izjemno represiven sistem, ki je v zadnjih letih pokazal, da je pripravljen uporabiti skrajno nasilje za ohranjanje oblasti. Spomnil je, da je bilo v prvih letih vojne proti Ukrajini pridržanih več kot 20 tisoč ljudi, ki so javno protestirali proti vojni. Danes je v Rusiji po njegovih navedbah več kot štiri tisoč političnih zapornikov. Disidenti, aktivisti, novinarji in opozicijski politiki so sistematično preganjani, kar ima globoke posledice za celotno družbo.
Jašin poudari: "Putin ne more 'izbrati kandidata' na volitvah v Evropi, lahko pa poskuša razbiti enotnost Evrope. Zato je pomembno, da je Evropa enotna – in da zna ustaviti Putina."
Jašin: Nato kot sovražnik je propagandni konstrukt
V odzivu na razpravo o evropski varnosti je Jašin poudaril, da Putin vojno v Ukrajini doma predstavlja kot vprašanje ruske 'nacionalne varnosti', sam pa takšno politiko kritizira kot ruski patriot. Po njegovih besedah propaganda govori o tem, da Putin Rusijo osvobaja odvisnosti od Zahoda, v resnici pa jo vse bolj potiska v odvisnost od Kitajske, ki ima konkretne interese v ruskih surovinah – plinu, nafti in lesu. Medtem ko Rusija v Ukrajini porablja ključne vojaške zmogljivosti in kadre, si po njegovem odpira strateško ranljivost na vzhodu.
Evropa ima moč, manjka ji politična volja
"Evropa ima vse – močno gospodarstvo, ljudi, industrijo in potencial," pove Jašin, a kar ji primanjkuje, sta politična volja in zavedanje lastne moči. Napetosti med Združenimi državami in Evropo so po njegovem kriza, a hkrati tudi priložnost, da Evropa politično dozori in prevzame več odgovornosti za lastno varnost. Ukrajinsko vojsko je označil kot ključen obrambni ščit Evrope. Po njegovih besedah Ukrajina ne brani le svojega ozemlja, temveč Evropi kupuje čas – čas za modernizacijo, krepitev obrambne industrije in večjo pripravljenost.
Jašin: "Ključno je, da Evropa ostane dovolj močna, da Putinu nadaljevati agresije ne pride na misel."
Črnčec je opozoril, da je kljub zelo visokim ocenam izgub v vojni proti Ukrajini v Rusiji možno zaznati odsotnost vidne notranje dinamike. Spomnil je, da je Sovjetska zveza v drugi svetovni vojni izgubila 27 milijonov ljudi, v Afganistanu 14.400 vojakov v desetih letih, v zdajšnji vojni pa so po ocenah izgube – z mrtvimi in ranjenimi – izjemno velike. Kljub temu, kot je dejal, v Rusiji ni videti množične spremembe, tudi zato, ker se vojna drži stran od velikih mest, rekrutiranje pa poteka predvsem v provincah in na obrobju. Po njegovih besedah ostaja odprto vprašanje, ali lahko nadaljevanje vojne vendarle pripelje do implozije znotraj sistema.
Kot posebej skrb vzbujajoč primer je Jašin izpostavil Srbijo. Po njegovih besedah tam učinki kremeljske propagande segajo najdlje. Spomnil je na rezultate javnomnenjskih raziskav, s katerimi se je seznanil ob obisku Beograda: skoraj 60 odstotkov vprašanih v Srbiji meni, da sta za vojno v Ukrajini odgovorna Nato in ZDA, približno 17 odstotkov jih krivi Ukrajino, le okoli šest odstotkov pa kot agresorja prepozna Kremelj. "To me je šokiralo," je dejal in poudaril, da prav takšni podatki kažejo, kako globoko se je propaganda zasidrala v delu evropskega prostora.
Posvet z naslovom Rusko hibridno delovanje in dezinformacije – nova evropska in slovenska varnostna realnost? je organiziral evropski poslanec Marjan Šarec.
