Četrtek, 14. 6. 2018, 20.22
6 let, 4 mesece
Sami sebe bi prijavili centru za socialno delo, da bi pomagali svojemu otroku #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
1
Glas staršev otrok s cerebralno paralizo že vrsto let odmeva v prazno. Vse pogosteje v državnih ustanovah za njihove bolne otroke ni prostora, varstveno-delovni centri so prepolni, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV. Od dopolnjenega 26. leta pa so otroci, čeprav potrebujejo neprestano in tudi strokovno oskrbo, prepuščeni na milost in nemilost svojih staršev, ki zanje skrbijo 24 ur na dan in vse dni v tednu. Je to, da prijaviš zanemarjenost svojega otroka, edino, kar preostane staršem, da jih bo nekdo slišal in jim pomagal?
Prepolni centri, dolge čakalne vrste, pregoreli starši. Takšna je vsakodnevna borba, ki jo bijejo številni, ki imajo otroke s hudimi oblikami cerebralne paralize. Po njihovih besedah družba v Sloveniji za te otroke ni pripravljena, saj za njih ne zna poskrbeti.
Sami sebe bi lahko prijavili na center za socialno delo
''Najbolj hudo je, da obstaja možnost, kako poskrbeti za takšnega otroka. Je bizarna in je noben normalen starš ne bo uporabil. Če bom pustil sina na postelji dva dni, brez menjave plenic, brez hrane, bo preživel. Hkrati bom pa še isti trenutek dal prijavo na Center za socialno delo in povedal, da zanj ne skrbim. Socialna služba bo prišla in ga vzela. Kljub temu, da bom plačal mizerno kazen, bo za otroka poskrbljeno,'' obupano pove Miro Trevn, oče 26-letnika s cerebralno paralizo.
''Jaz sem odvisen od njega in on od mene''
S podobno zgodbo se sooča tudi oče Franc Kržišnik. ''Jaz sem odvisen od njega in on od mene,'' pove o življenju s svojim 32-letnim sinom s cerebralno paralizo. Njegov sin namreč ni nikoli dobil prostora v varstveno-delovnem centru. Ker je njegova mati umrla, skrbi zanj oče sam. ''Dokler nam zdravje služi, bo že šlo,'' še doda Kržišnik.
''Profesionalna organizacija ni sposobna skrbeti za mojega otroka''
''Ti otroci živijo sorazmerno normalno in enako kot njihovi zdravi vrstniki. Tudi oni si želijo svoje družbe, družbe nasprotnega spola, tudi oni imajo kdaj dovolj svojih staršev in se želijo učiti še od drugih,'' pojasni Trevn.
''Profesionalna organizacija ni sposobna skrbeti za mojega otroka, jaz kot čisti laik pa zgleda lahko,'' razočarano doda Trevn ob dejstvu, da so vlogo za sprejem njegovega sina v večih centrih zavrnili, češ da gre za medicinsko preveč zahteven primer.
1