Rubež hiše zaradi 150 evrov dolga? Primer Vaskrsić se lahko ponovi.

Poslanci državnega zbora so z veliko večino podprli novelo zakona o izvršbi, ki jo je predlagala vlada po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Vaskrsić. Čeprav naj bi omenjeni predlog dolžnike v primeru nizkih dolgov zaščitil pred socialnimi izvršbami, poznavalci dvomijo, da bo to pomenilo konec rubežu nepremičnin zaradi dolgov v višini nekaj sto evrov.

Zoranu Vaskrsiću je država zaradi 124 evrov dolga zarubila in prodala hišo po polovični ceni glede na tržno.
Zoranu Vaskrsiću je država zaradi 124 evrov dolga zarubila in prodala hišo po polovični ceni glede na tržno. Foto: STA

Potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) aprila lani odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in mu povrniti 85 tisoč evrov, ker je leta 2012 njegovi družini zaradi 124 evrov dolga zarubila in prodala hišo, je vlada novembra lani sprejela spremembe in dopolnitve zakona o izvršbi in zavarovanju.

Medtem ko je novelo državni zbor sprejel s široko podporo, se v javnosti porajajo dvomi, da bo vlada z novelo res naredila konec tako imenovanim socialnim izvršbam in preprečila rubež nepremičnin zaradi relativno nizkih dolgov.

vaskrsić Foto: Matej Leskovšek

Korak v pravi smeri, ki pa ne bo preprečil stisk in tragedij

Predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin opozarja, da socialne izvršbe v Sloveniji predstavljajo velik problem: "Na to opozarjamo že dolgo časa. Pred dvema letoma smo državnemu zboru in pristojnim podali pobudo za preprečitev deložacij za družine z nepreskrbljenimi otroki in v primeru dolgov z nizkimi zneski."

Čeprav predlog novele predvideva varovalke, ki v primeru nesorazmernega dolga glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine ščitijo dolžnika, na primer odlog izvršbe, drugo sredstvo izvršbe ter aktivnejšo vlogo centrov za socialno delo pri podpori in pomoči dolžnikom, Ogulinova opozarja, da bo za preprečevanje tovrstnih stisk treba narediti še več.

"To je korak v pravi smeri, vendar pa je to samo en korak. Po izteku enkratnega, največ šestmesečnega odloga na nepremičnino zakon še vedno predvideva izvršbo in to ni prav," pojasnjuje humanitarna delavka, ki poudarja, da si človek oziroma družina v stiski v šestih mesecev težko opomore.

Predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje opozarja, da novela ne bo prinesla konca tako imenovanih socialnih izvršb na nepremičnine. Predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje opozarja, da novela ne bo prinesla konca tako imenovanih socialnih izvršb na nepremičnine. Foto: Matej Leskovšek

Zakaj smo dopustili, da so starši zaradi nesposobnosti preživetja otrok obupali?

"V največ šestih mesecih, za kolikor se izvršba lahko preloži samo enkrat, družina ali posameznik, ki ostane brez vsega, ne more nadoknaditi izpada prihodka. Državi smo ob vseh ukrepih predlagali poroštveni sklad za vsaj tri leta, da se družina lahko znova postavi na noge," opozarja Ogulinova in poudarja, da je rok za odlog absolutno prekratek.

Po njenih besedah se v ozadju tovrstnih finančnih stisk pogosto skrivajo nenadni in boleči dogodki: "To so smrti, nesreče, hude bolezni, izguba dela in zaslužka. To niso majhne in nezanemarljive stvari, ampak dogodki, ki človeka dobesedno sesujejo. Po naših izkušnjah človek potrebuje vsaj dve leti, da si opomore, v tem času pa potrebuje pomoč."

Po njenih besedah zato sodišča v preteklosti o izvršbah ne bi smela odločati brez centrov za socialno delo. "Zakaj so se dogajale tako drastične stvari, da so morali starši zaradi nesposobnosti preživetja otrok in ker so ostali na cesti, storiti samomor? Zakaj?" se sprašuje predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje.

 Ljudje pomoč in podporo potrebujejo dalj časa, ne zgolj šest mesecev, poudarja Anita Ogulin. Ljudje pomoč in podporo potrebujejo dalj časa, ne zgolj šest mesecev, poudarja Anita Ogulin. Foto: Thinkstock

Primer Vaskrsić se lahko ponovi, odlog izvršbe je prekratek

Da je odlog izvršbe prekratek, je prepričan tudi odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki je Zorana Vaskrsića v tožbi proti Sloveniji zastopala pred ESČP: "Odlog za največ šest mesecev, in to zgolj enkrat, je nekoliko prekratek rok. V šestih mesecih dolžnik namreč težko najde dodatno delo ali dodaten dohodek, s katerim bi poplačal dolg."

Zaradi prekratkega odloga odvetnik dvomi, da bo država v primeru relativno nizkih dolgov lahko preprečila izvršbe, pri katerih bodo upniki merili na 100 stioč evrov ali več vredne nepremičnine.

"Da bi v prihodnosti preprečili primere, kot je bila zadeva Vaskrsić, bi moralo imeti sodišče možnost, da je v primeru, ko so podani posebej utemeljeni razlogi, odlog izvršbe nekoliko daljši oziroma da se največ šestmesečni odlog lahko večkrat podaljša," meni Novak.

Odvetnik Jože Klavdij Novak iz Odvetniške pisarne Čeferin poudarja, da so spremembe zakonodaje zagotovo v prid dolžnikom. Odvetnik Jože Klavdij Novak iz Odvetniške pisarne Čeferin poudarja, da so spremembe zakonodaje zagotovo v prid dolžnikom. Foto: STA

Kljub pomanjkljivostim zakon ščiti dolžnike in prinaša spremembe

Čeprav je ESČP v sodbi v primeru Vaskrsić sporočilo, da mora država poskrbeti za pravično ravnovesje med učinkovitostjo izvršbe in pravicami dolžnika, pa osnovni cilj zakona po besedah Novaka ostaja ta, da upnik na koncu pride do poplačila terjatve.

"Ne moremo sprejeti tega, da bo dolžnik, ki nekomu dolguje določeni znesek, oproščen tega zneska, četudi je ta bagatalen. Če dolg obstaja, ga je treba poplačati," pravi odvetnik, ki poudarja, da so spremembe zagotovo v prid dolžnikom.

"Dodatne možnosti oziroma varovalke dolžnika ščitijo, da ne pride do prodaje družinskega stanovanja ali hiše, v kateri biva posameznik ali družina. Dolžnik lahko predlaga odlog in v tem času zbere denar, s katerim se prepreči izvršba. Do zdaj dolžniki te možnosti niso imeli," pojasnjuje Novak.

Sodišče bo lahko samo predlagalo milejše sredstvo izvršbe

Hkrati odvetnik poudarja, da bo lahko sodišče po novem po uradni dolžnosti samo dovolilo drugo sredstvo izvršbe ali vodilo izvršbo na drugo nepremičnino, kar v preteklosti ni bilo mogoče.

"Sodišče je bilo do zdaj strogo formalno vezano na predlog upnika. Če je ta predlagal izvršbo na družinsko hišo, sodišče samo po uradni dolžnosti ni moglo predlagati izvršbe na drugo, milejše sredstvo," še pojasnjuje Novak.

Na drugi strani Ogulinova opozarja, da pri novi zakonodaji pogreša spremembe v smeri tesnejšega sodelovanje med upniki na eni in dolžniki na drugi strani: "Škarje in platno ima v rokah tisti, ki ima denar. Tisti, ki ga nima, pa potrebuje veliko razumevanja."

Anita Ogulin poudarja, da humanitarne organizacije ne morejo biti edina rešitev za ljudi v stiski in da so potrebne sistemske rešitve. Anita Ogulin poudarja, da humanitarne organizacije ne morejo biti edina rešitev za ljudi v stiski in da so potrebne sistemske rešitve. Foto: Matej Leskovšek

Po njenih besedah humanitarne organizacije, ki v primerih tovrstnih stisk igrajo pomembno in nepogrešljivo vlogo, težav sicer ne morejo reševati same, ampak se morajo tega lotiti tudi pristojni. 

"Ne more samo ena humanitarna organizacija pomagati človeku, da znova stopi na noge. Posamične primere bi morali skupaj reševati ne le civilna družba in pristojna ministrstva, ampak bi morali izboljšati medresorsko usklajevanje in povezovanje odgovornih institucij," dodaja Ogulinova.

Ministrstvo: Število začetih izvršb na nepremičnine za zneske pod 1.000 evri upada

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da v zadnjih letih število začetih izvršb na nepremičnine za relativno majhne zneske upada, še bolj pa se znižuje dejanska prodaja nepremičnin v primeru omenjenih zneskov.

V letu 2015 je bilo tako vloženih 4.727 predlogov za izvršbo na nepremičnino za znesek pod 1.000 evri, v letu 2016 nato 3.428, v letu 2017 pa je bilo takšnih predlogov 2.915.

Uspešnost prodaje že od leta 2015 znaša manj kot en odstotek, v letu 2017 pa se približuje 0,3 odstotkom, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da se vse izvršbe na tako nizke zneske že sedaj večinoma končajo brez prodaje nepremičnine.

Na kritike glede prekratkega roka za odlog izvršbe pa na ministrstvu odgovarjajo, da je bila novela v državnem zboru dopolnjena z dodatno možnostjo za ogroženega dolžnika. V primeru posebnih okoliščin, denimo bolezni, otrok in invalidnosti, bo sodišče pri določitvi odloga lahko še bolj fleksibilno in bo lahko izvršbo odložilo tudi za daljši oziroma primeren čas.

Sorodne vsebine

Komentarji

11
  • vanc / 13.02.2018. ob 16:34

    Glavno da tajkunon, ne morejo nič rubit.

  • lojze68 / 13.02.2018. ob 17:26

    To je vse larifari, trebalo bi začeti od začetka, če sem jaz posodil nekomu denar in me je on potem z ponarejenimi papirji zavajal, da sem jaz zabredel do dna bi morali pobrati tudi njemu! Leopold Vozelj iz Kisovca si je sposojal na veliko in zdaj so družine uničene v rubežih on pa v osebnem stečaju in ker ima sina zaposlenega na GPU in imajo veze vse povsod on lepo živi nekaj družin bo pa na cesti, če ga pa pokličeš te pa lažno prijavi! To je naše sodstvo in država!

  • predsednik5 / 13.02.2018. ob 18:59

    Zaradi sodbe Vaskršić bi morali ustaviti vse te in podobne primere vendar banditsko sodstvo in nepremičninska mafija delujejo naprej.Računi še pridejo in sodniki bodo odgovarjali.Kršijo ustavo in najmanj 3.člen Zakona o sodiščih.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano