Aktivno državljanstvo
Sobota, 24. 8. 2024, 22.29
2 uri, 54 minut
Aktivno državljanstvo
Romkinja Tatjana iz Kočevja: Odnosi med nami in "civili" so katastrofa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Posnetek pretepa v Kočevju, ko je skupina Romov napadla policiste, ki so pred tem prijeli pobeglega mladoletnega voznika, je tudi širši slovenski javnosti na zelo surov način razkril, kako zelo napeti so trenutno odnosi na tem območju. Tudi statistika potrjuje, da je kriminal tam, kjer živijo Romi, v porastu, policija pa je zaradi tega v najbolj kritičnih občinah – Ribnici, Kočevju, Škocjanu in Šentjerneju – že v začetku julija okrepila svojo prisotnost. Kočevski incident je med nekaterimi lokalnimi prebivalci povzročil celo toliko hude krvi, da bi stvari vzeli kar v svoje roke. Po večletnih pozivih županov, naj država opravi svoje delo, s sistemskimi rešitvami in spremembo zakonodaje, so se v tem tednu le zgodili premiki: ustanovitev posebne delovne skupine, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnosti na območjih, kjer živijo Romi. Pa bo to dovolj?
Da bi se bolje seznanili z razmerami, smo se odpravili na Kočevsko ter govorili z županoma, domačini in tamkajšnjimi Romi, ki na tem območju prebivajo že dolgo. 65-letna Tatjana Brajdič na Trati v Kočevju živi že 50 let. Moža nima več. Pred leti je bilo sobivanje z lokalnim prebivalstvom precej drugačno, pove. "Danes te tudi pogledajo ne več."
Košir: Nihče našega problema v Kočevju ne čuti, kot ga mi
Težave z romsko manjšino v Kočevju so, res pa je tudi, da imajo dobre primere romske integracije in sobivanja v mestnem okolju.
"To ni Divji zahod, kjer bomo župani in ljudje okoli hodili s pištolami za pasom in urejali stvari na svoj način," o sobivanju z romsko manjšino v Kočevju za Siol.net pove Gregor Košir, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana občine Kočevje.
V sodelovanju s centrom za socialno delo so v zadnjih letih v Kočevju za Rome, teh je med 700 in 800, naredili veliko – spodbujajo več obiska šole, poskrbeli so za električno energijo in vodovodne priključke, ki so jih Romi prek socialnih transferjev plačali sami. "Poskrbeli smo za osnovno infrastrukturo in na zatečeno stanje, ki je kritično, nam je uspelo vsaj normalizirati pogoje bivanja."
A to po njegovem ne bo rešilo problema integracije Romov in s prstom pokaže na državo: "Mehki ukrepi ne prijemljejo več," sporoča odločevalcem in poudari, da integracijski proces zahteva nacionalno ukrepanje.
Romsko naselje Trata pri Kočevju. Imajo elektriko in vodo, večina jih živi od socialnih transferjev iz državnega proračuna.
Kriminala je več
Kljub napredku in izboljšanju bivanjskih pogojev za romsko manjšino v Kočevju se nekateri Romi še vedno preveč oklepajo kriminala, "ker se jim to bolj izplača, kot pa hoditi v službo ali šolo", še pravi Košir.
Na območju Policijske postaje (PP) Kočevje so uspešno preiskali skoraj polovico kaznivih dejanj, na območju PP Ribnica pa skoraj 60 odstotkov, kar lahko, kot nam je sporočila Aleksandra Golec iz Policijske uprave Ljubljana, pripišejo strokovnemu in doslednemu delu preiskovalcev pri obravnavi t. i. serijskih kaznivih dejanj, kot so vlomi, drzne tatvine in tatvine. Največ je premoženjske kriminalitete, predvsem različnih oblik kaznivih dejanj navadnih tatvin.
Prebivalec Kočevja: Res je hudo, verjemite mi. Tu živim že 50 let. - Kaj je tako hudo? - To, da za ene veljajo ena pravila, za druge druga. To je eskaliralo. Oni lahko počnejo, kar želijo. In ta naša sociala je do njih preveč prijazna. Deklice rojevajo že pri štrinajstih. Otroci bi morali nujno v šolo, Romi bi se morali zaposliti.
Policija je na območju Kočevja in Ribnice, tudi zaradi kriminala, že pred časom na območju povečala prisotnost posebnih policijskih enot, vodnikov službenih psov, konjenikov in prometnih patrulj ter povečala vidnost policije, tudi zato, da bi pri ljudeh vzbudili občutek varnosti.
Varnost na območjih z romsko populacijo očitno ni samoumevna, kar potrjuje tudi policijska akcija na območju novomeške občine, v kateri so ta teden v šestih hišnih preiskavah našli strelno orožje, hladno orožje in predmete, povezane s kaznivimi dejanji.
Generalni direktor policije Senad Jušić je pred javnostjo v petek zagotovil, da ima policija kljub povečanju kaznivih dejanj v omenjenih občinah in tudi drugih območjih, kjer živijo Romi, dogajanje pod nadzorom. "Če bo treba, bomo prisotnost policije še krepili," je dejal Jušić.Pogorelc: Sobivanje z Romi v Ribnici je čedalje slabše
Samo Pogorelc
V teh dneh je zaradi Romov na nogah tudi župan občine Ribnica Samo Pogorelc, ki prav tako opozori na povečano število kaznivih dejanj v povezavi z romskimi manjšinami. Nujno je po njegovih besedah treba sprejeti interventne zakone, ki bi zagotovili red v državi. "Dolžnosti in obveznosti morajo biti za vse enake, ne pa da ima manjšina le pravice," izpostavi.
V naselju Otavice vre predvsem zaradi pitne vode, ki je ribniški Romi še vedno nimajo. Župan pravi, da sprememba občinskega prostorskega načrta ni mogoča, ker je parcela kmetijska, Romi pa, da se bodo sami priključili na vodovod.
Pri besedah, ki jih je pred kratkim izrekel v medijih, da "v Sloveniji vre", Pogorelc vztraja. Po njegovem mnenju je samo na videz vse v redu.
"Ne govorim o vseh, ampak pri nekaterih je čedalje več kriminala, več preprodaje z drogami in avtomobili," oriše sobivanje s približno 220 Romi, kolikor jih danes živi v Ribnici.
Varnostno situacijo je Pogorelc v tem tednu predstavil tudi ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju. Tako je komentiral srečanje:
Socialna pomoč za 1.200 evrov vredno streho, ki je še danes ni
"V Ribnici smo imeli primer, ko so Romi zaprosili za socialno pomoč, da bi prekrili streho v vrednosti 1.200 evrov, pa do danes ta streha še ni pokrita, socialni transfer se je pa zgodil," je eden od primerov, ki se ribniškemu županu zdi še kako sporen.
Od države pričakuje tudi več ukrepanja na področju sociale pri vključevanju otrok v vrtec in šolo. "To je temelj današnje vzgoje in v končni fazi sobivanja. Pomembno je tudi delo in ni res, da dela za Rome v Ribnici ni. Imamo komunalno podjetje, ki ima v upravljanju 153 kilometrov cest, pa tudi kar nekaj zelenih površin. Vabilo je odprto," je še dejal v intervjuju.
Kot predstavnik foruma romskih svetnikov Hudorovič vsako nasilje obžaluje in obsoja. "To meče slabo luč ne samo na Rome, temveč vso občino," je dejal.
"Imamo dobre in slabe Rome"
"O Romih govorijo, kot da smo si vsi enaki. Nismo, smo dobri in slabi," pa so bile ob srečanju z nami prve besede kočevskega romskega svetnika Marjana Hudoroviča. Ostro obsoja nedavni napad na policiste in ne zanika, da so v njihovi sredini mladoletniki, pa tudi starejši Romi, ki povzročajo nevšečnosti, kot je dejal. Ni res, da nihče ne plačuje položnic, kot se govori, ni res, da imajo vsi slabe odnose s policijo. Nekateri tudi delajo.
"Vsak, ki naredi kaj narobe, ima ime in priimek in naj za to odgovarja. Mislim, da bi bilo treba narediti korak naprej tudi pri obravnavi mladoletnih oseb. Tu ni cilj samo kaznovanje, ampak da bi se tem mladoletnim osebam pomagalo za nadaljnje življenje, da ne bi delali istih napak. Mnogi bi se nekaj naučili iz tega," je dodal Hudorovič.
Policisti med dvema ognjema
Romska problematika, eskalacije deviantnih dogodkov, prekrškov in tudi kaznivih dejanj, so v zadnjem času pripeljali tako daleč, da imajo občani ogromna pričakovanja od policistov in celo menijo, da policisti ne ukrepajo dovolj in da ne opravljajo svojega dela, zato nanje letijo številne kritike.
Na drugi strani so nekateri pripadniki romske skupnosti ob ukrepanju policistov prepričani, da policisti preveč pozornosti posvečajo prav njim, da so pregrobi in preveč dosledni v primerjavi z drugimi. "Vse puščice zdaj letijo v policiste," je oster Adil Huselja, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS).
Adil Huselja, SPS
V obeh policijskih sindikatih so vodstvo policije in ministrstvo za notranje zadeve z dopisom pozvali, naj o stanju seznanijo tako predsednika vlade kot vse druge odgovorne funkcionarje ministrstev in služb, in od njih zahtevajo, da začnejo veliko bolj aktivno, sistematično in sistemsko pristopati k opravljanju nalog. V nasprotnem primeru bodo policisti še bolj izpostavljeni in kritizirani z vseh strani. Dopis Sindikata policistov Slovenije je dostopen tukaj."Romska problematika ni edina, s katero se ukvarjajo policisti. A ne glede na vse te očitke menimo, da policija svoje delo v okviru svojih zakonskih pristojnosti in dolžnosti opravlja dobro in učinkovito. Vendar je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo. Pričakovanja vseh državljanov Republike Slovenije in posameznih ministrstev, da bo policija rešila vse to breme, je skrb vzbujajoča. Tega ne sprejemamo in temu odločno nasprotujemo. Policija bo opravila zgolj tisto, za kar je pristojna," poudari Huselja.
Prebivalka Kočevja: Danes sicer ne živim več tu, sem pa še pred tremi leti. Ni prav, kar se je zgodilo (napad na policiste, op. a.). Proti nikomur nimam nič, ampak tudi oni niso vsega krivi sami.
Več pooblastil policiji ali naj se zbudi pravosodje?
Policijskih pooblastil je v tem trenutku povsem dovolj, v pogovoru za naš portal Siol.net še izpostavi Huselja. Pričakovanja ljudi, da bi policija dobila nova pooblastila, pomenijo nova pooblastila za raven vse države, ne pa zgolj za pripadnike romske skupnosti, opozori.
Problem je v počasnosti pravosodja, saj se po končanih postopkih pogosto ne zgodi nič. "Mnogi na prostosti čakajo na izrek kazni, medtem pa še naprej vlamljajo in delajo druga kazniva dejanja," je resen kočevski podžupan. To naj bi se dogajalo v praksi:
V petek so na novinarski konferenci na policiji pojasnili, da je predkazenski postopek zoper napadalce na policiste v Kočevju še v teku in da bodo policisti po vseh zbranih obvestilih zoper njih na tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi ter poškodovanja tuje stvari.
Posamezniki, ki bi stvari vzeli v svoje roke ...
Huselja iz sindikata policistov opozori še, da se že pojavljajo posamezniki, ki bi stvari uredili po svoje, pojavljajo se pobudniki za organiziranje skupin za varovanje prebivalcev. "To je čista eskalacija nasilja in povečano tveganje," je opozoril in to ga skrbi: "Če nekdo začne prevzemati naloge in skrb za varnost v svoje roke, potem nas lahko začne resno skrbeti. Eno dejanje lahko zaneti iskro in iskra lahko preraste v ogenj. Zato je to treba prepustiti policiji. Hkrati pa naj druge službe opravijo svoje naloge in naj osvetlijo vzroke, zakaj se takšni dogodki pojavljajo. Takrat bo manj dela za policijo, hkrati pa se bodo občani počutili varnejše."
Pozivi k takojšnjim spremembam, ostrejšim sankcijam in večjim pooblastilom so glasni tudi znotraj posameznih političnih strank; v SDS so za izredno sejo državnega zbora, kjer bi obravnavali predlog priporočila vladi v zvezi z reševanjem romskih vprašanj, ki bi sistemske rešitve pripravila v treh mesecih, NSi pa je v ponedeljek v parlamentarni postopek vložila novelo kazenskega zakonika, s katero predlaga, da bi mladostnike za hujša kazniva dejanja kaznovali celo z zaporno kaznijo.
Zakaj so bili uspešni v Prekmurju? "Nam je Prekmurje po sreči padlo v naročje."
Darko Rudaš
"Soboški Romi radi pravimo, da nam je Prekmurje padlo po sreči v naročje. Zgodilo se je to, da nam je lokalna skupnost vcepila norme družbenega sistema romske skupnosti, romska skupnost pa jih je začela razumeti kot družbena pravila. To je to in to je ključnega pomena," je stanje o romski problematiki v državi komentiral predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš.
Tudi on obžaluje in obsoja vskršno nasilje nad policisti, a gre za posledico vsega, kar ni bilo storjenega v preteklosti, poudari.
Na Pušči v Prekmurju so imeli prvi vrtec zo romske otroke že leta 1962. "Razvila se je nova generacija, ki je začela drugače razmišljati in imela drugačna pričakovanja. Skozi vrtec in nato z nadaljnjim izobraževanjem so danes ti ljudje zaposleni davkoplačevalci, kar prispeva k sobivanju.
Meni, da je v jugovzhodni Sloveniji osrednja težava prostorska situacija, saj gre za neformalna naselja, znotraj katerih se razvija neodgovorna, neizobražena in brezposelna skupnost, kjer so še slabe kumunalne in tudi varnostne razmere.
Lokalna skupnost mora odigrati osnovno vlogo, a brez pomoči države ji ne bo uspelo. Gre le za vrh ledene gore, saj je problem, sklene Rudaš, veliko širši – ta sega v široko polje starševske vzgoje in dela z otroki v vrtcu in šoli, razmer v družbi in prevladujočih vrednot.
