Država ustanavlja enoto za izboljšanje varnosti na območjih z Romi

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Dobrinove, ki vodi omenjeno skupino, se je namreč delovna skupina do zdaj osredotočala predvsem na integracijo Romov, na današnjem sestanku pa so ugotovili, da je treba spremeniti način njenega dela. "Delovna skupina se bo tako še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov, posebna podskupina pa se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike," je dejala.

Tako so se v Kočevju prejšnji teden "lotili" policistov:

Današnjega sestanka se je udeležil tudi premier Robert Golob, ki je tudi predlagal ustanovitev posebne podskupine. Na sestanku so namreč po besedah državne sekretarke ugotavljali, da so Romi "v največji meri stigmatizirani ravno zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti in tega kot demokratična država ne smemo dovoliti".

Dodatno je delovna skupina danes policijo pozvala, naj pripravi analizo, koliko je dozdajšnja povečana prisotnost policije pomagala pri izboljšanju varnostnih razmer na posameznih območjih in ali je potreba po dodatnih ukrepih.

Notranji minister bo obiskal kraje, kjer je bilo več zaostrovanj med Romi in lokalnim prebivalstvom ter policijo

Prihodnji teden se bosta na to temo po besedah Dobrinove sestala tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič, že v četrtek pa bo notranji minister skupaj z namestnikom generalnega direktorja policije obiskal občini Ribnica in Kočevje, kjer je v zadnjem času prišlo do več zaostrovanj med Romi, večinskim prebivalstvom in organi pregona.

Novice NSi z novelo kazenskega zakonika predlaga zaporne kazni za mladoletnike #video

Poklukar in Katičova bosta po besedah državne sekretarke predvsem pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvrševanju kazenskih sankcij. "Verjamem, da bomo v skupnem dialogu lokalne skupnosti, države in romske populacije naredili pomembne korake k izboljšanju," je dejala.

Župani in posamezne politične stranke sicer v zadnjem času ugotavljajo, da bi bile za učinkovitejše reševanje romskih vprašanj potrebne spremembe zakonodaje. Te so bile posredno obljubljene že lani, ko je državni zbor zavrnil predlagani zakonski paket 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja.

Državna sekretarka je danes na vprašanje, ali vlada pripravlja kakšne konkretne zakonske predloge, odgovorila, da posamezni resorji spremembe pripravljajo, pri čemer jih je delovna skupina pozvala, naj jih pripravijo čim prej. "Povsem konkretnih predlogov na današnji seji sicer ni bilo, bile so samo na splošno opisane rešitve," je povedala.

Osnutek ukrepov je do zdaj po njenih besedah na njihov poziv pripravilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. "Ta nam je bil predstavljen, ni pa še usklajen z ostalimi resorji. Pozvali smo jih, da to uskladijo in gredo potem z ukrepi v nadaljnje postopke," je dejala.

Predstavniki občin manj zadovoljni

Nekoliko manj so bili z današnjim sestankom zadovoljni predstavniki občin. Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana kočevske občine Gregor Košir je po seji dejal, da se je razprava v velikem delu vrtela okoli vprašanja, kdo je kriv za trenutno stanje, ali so to občine, država ali romska skupnost, kar se mu zdi povsem nekoristno. Podprl pa je ustanovitev posebne podskupine.

Opozoril je, da bi bilo treba stvari reševati hitreje, saj je premalo, da se sestanejo enkrat na tri mesece in razpravljajo po dve uri. Zatrdil je, da so župani pripravljeni sodelovati v intenzivnejših pogovorih.

Po Koširjevem mnenju je treba sprejeti predvsem ukrepe, ki bodo delovali, kar pa ne morejo storiti brez sodelovanja države. "Tudi danes smo zato apelirali, naj vlada odpre nekatere zakone, ki imajo očitne pomanjkljivosti za vse, ki to izkoriščajo," je dejal.