Romi, izbrisani in polni zapori. Tako Slovenijo vidijo Američani.

Kot poseben problem pa ameriško zunanje ministrstvo (State Department) izpostavlja prenapolnjenost zaporov. Poročilo ne ugotavlja kršenja človekovih pravic s strani varnostnih sil, največji problem pa ostaja družbena diskriminacija Romov, ki se izraža tudi v nadlegovanju in nasilju, zato so po ocenah ameriškega zunanjega ministrstva že tako težki življenjski pogoji Romov še slabši. Romi imajo omejen dostop do izobraževanja in zaposlovanja, kar vodi v njihovo družbeno izolacijo.

"Nadaljujejo se sodni in administrativni zaostanki, sodstvo ostaja preobremenjeno ..." V Sloveniji se nadaljujejo sodni in administrativni zaostanki, sodstvo ostaja preobremenjeno in v nekaterih primerih kazenski procesi trajajo do pet let. Ameriški diplomati so lani dobivali poročila o prenapolnjenosti zaporov in poročilo navaja, da je uradna zmogljivost slovenskih zaporov 1309 zapornikov, dejansko pa je bilo zaprtih 1419 ljudi. Za zapahi je bilo do novembra lani le 70 žensk in deset mladoletnikov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji junija 2012 naročilo, da vsakemu od izbrisanih izplača po 20 tisoč evrov odškodnine in State Department ugotavlja, da se odločitev sodišča izvaja prepočasi. Od uradno navedenih 25.671 izbrisanih iz republik nekdanje Jugoslavije, jih je doslej 6778 dobilo državljanstvo, 2990 stalno bivališče, 1402 pa zavrnjene prošnje za oboje. Preostalih 13.199 je izginilo neznano kam, slovensko ministrstvo za notranje zadeve pa ne ve za njihovo lokacijo.

State Department za razliko od prejšnjih let tokrat ne omenja "novinarske samocenzure" pri poročanju, ampak pravi, da so neodvisni mediji aktivni in na splošno predstavljajo različne poglede brez omejitev. Mednarodni mediji pa v Sloveniji obratujejo povsem svobodno.

"Predsedniške volitve leta 2012 in parlamentarne volitve so bile poštene" Predsedniške volitve leta 2012 in parlamentarne volitve 2011 State Department ocenjuje kot poštene in pregledne, kljub ukrepom vlade, ki niso dovolj učinkoviti, pa korupcija med javnimi uradniki ostaja prisotna in kar nekaj se jih je izvleklo brez kazni.

State Department navaja, da vlada ni vložila obtožnice proti Janezu Janši in Zoranu Jankoviču na podlagi poročila Komisije za preprečevanje korupcije 8. januarja 2013, ki je prispevalo k padcu Janševe vlade in odstopu Jankoviča s položaja predsednika njegove stranke.

Poročilo pa omenja, da se je proces proti štirim obtožencem za korupcijo pri nakupu finskih oklepnih vozil Patria končal z obsodbo treh, med njimi tudi nekdanjega premierja Janše, ki je bil obsojen na dve leti zaporne kazni in 30 tisoč evrov denarne kazni. Poročilo pravi, da obsodba ni pravnomočna in je v pritožbenem postopku.

Sicer pa je bilo lani 1237 prijav korupcije oziroma 15 odstotkov več kot leta 2012, pristojni organi so se odzvali na vse, le 105 primerov pa se je končalo s kaznijo. Največja opozicijska stranka SDS je zahtevala ustavno presojo zakona proti korupciji.

"Spolno nadlegovanje je široko razširjen problem" Spolno nadlegovanje je v Sloveniji kaznivo dejanje, vendar hkrati tudi široko razširjen problem. Ženske večinoma ne prijavljajo nasilja, ki je prisotno v družinah, prihaja pa tudi do spolnih zlorab otrok. Poroke mladoletnih oseb niso široko razširjen problem in lani jih je bilo le šest, in sicer med Romi. Okrog 300 članov judovske skupnosti v Sloveniji ne poroča o fizičnem nasilju, vendar pa opaža predsodke proti Judom na podlagi neznanja.

Vračanje po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja, ki je v prvih letih samostojne Slovenije prevladovalo v tovrstnih poročilih State Departmenta, prav tako ni več težava v letošnjem poročilu.

Rešenih je bilo 99,6 odstotka vseh zahtevkov, vendar pa State Department posebej izpostavlja primer vračanja iz leta 1993, ko zaradi domnevnih političnih povezav podjetja Radenska, ni prišlo do predaje Radenskih toplic ameriškemu državljanu.