Ponedeljek, 26. 9. 2022, 11.58
2 leti, 1 mesec
Robert Golob prvič odgovarjal na poslanska vprašanja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,63
58
Predsednik vlade Robert Golob je prvič od prevzema funkcije stopil pred poslance in odgovarjal na njihova vprašanja.
"Vaša trditev, da naj bi bilo to kakorkoli povezano z našo nekdanjo podpredsednico Marto Kos, je popolna laž in insinuacija, ki nima nikakršne osnove," je v odgovoru na vprašanje o tem, ali je odpoklicani veleposlanik v ZDA Tone Kajzer žrtev politične trgovine, saj da naj bi njegovo mesto obljubili Marti Kos, odgovoril predsednik vlade Robert Golob. Ta je prvič po več kot stotih dneh nove vlade stopil pred poslance in odgovarjal na njihova vprašanja.
Vprašanja so na drugi redni seji DZ predsedniku vlade Robertu Golobu med drugim zastavili poslanec SDS Franc Breznik, poslanka SDS Alenka Jeraj, vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat ter vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.
Golob: Ministrica in predsednik morata sama razčistiti, kdo tukaj zavaja javnost
Poslanec SDS Franc Breznik je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi z razrešitvijo veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja in kršitvijo zakona o zunanjih zadevah. Ali drži informacija, da je bil veleposlanik žrtev vaše politične trgovine, zato da bi njegovo mesto zasedla Marta Kos, ki je izstopila iz predsedniške tekme in kot podpredsednica GS? V naslednjem vprašanju pa je Breznika zanimalo, zakaj se o odpoklicu niso posvetovali s predsednikom Borutom Pahorjem, če tako veleva zakon.
Predsednik vlade Robert Golob je prvič od prevzema funkcije stopil pred poslance in odgovarjal na njihova vprašanja.
"Po informacijah ministrstva za zunanje zadeve in mojih svetovalcev zakon ni bil kršen v nobeni točki in ministrica Tanja Fajon se je ustno posvetovala s predsednikom, preden je dala gradivo na vlado. Sama pa morata razčistiti, kdo tukaj zavaja javnost. Jaz o tem ne morem presojati, ker v posvetovanjih nisem sodeloval. Postopek razrešitve veleposlanika Kajzerja je povsem enak, kot sta bila zadnja dva postopka razrešitve v zadnjih desetih letih," je poudaril Robert Golob.
"Verjetno je vsakomur jasno, da ne v GS ne v SD nimamo nobenega interesa promovirati ene predsedniške kandidatke, Nataše Pirc Musar, za predsednico države, ker imamo skupnega kandidata Milana Brgleza, ki bo na koncu konkurent," je odgovoril predsednik vlade Golob.
"Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem bi moral vedeti, da mora na prvo mesto postavljati interes države. In če je v postopku zaznal karkoli, kar se mu je zdelo sporno, bi moral obvestiti svojega predstojnika. Če pa veleposlanik v ZDA meni, da njegov predstojnik ni zunanje ministrstvo, ampak predsednik stranke SDS, potem pa morda ne pozna zakona o zunanjih zadevah," je na Breznikovo vprašanje odgovoril Golob.
V nadaljevanju je še pojasnil, da trditev v povezavi z Marto Kos ne drži: "Vaša trditev o Marti Kos je popolna laž in insinuacija, ki nima nikakršne osnove. Nobenih odgovorov ni bilo. Ne jaz ne kdorkoli v GS ni pomislil na to. Bolj jasnega odgovora vam ne morem dati."
Golob napovedal temeljito reformo zdravstvenega sistema z letom 2024
Po Brezniku je besedo dobil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava koalicija slovenskim bolnikom v čim krajšem času omogočiti pravočasno, dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način vzpostaviti vsem dostopno javno zdravstvo ter kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti izvedenih zdravstvenih storitev.
"Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ima mojo stoodstotno podporo in iz časopisov lahko zaznamo, da je minister priljubljen tudi med ljudmi," je med drugim povedal Robert Golob.
Golob se strinja, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Stvari, ki so jih v zvezi s tem že izpeljali, so po njegovih besedah zbrane v interventnem zakonu na področju zdravstva. Bistvo zakona je, da denar sledi bolniku, pri čakalnih vrstah pa želijo vedeti, kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve, in kje jih opravlja, pravi. Za to so namenili dodatnih 200 milijonov evrov. Drugi enako pomemben vidik pa je zakon o nalezljivih boleznih, s katerim želijo zagotoviti, da zdravstveni sistem kljub covid-19 deluje enako kakovostno, pravi Golob.
Ključna ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst sta digitalizacija in informatizacija. Golob pravi, da imamo v čakalnih vrstah cel kup ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso več potrebne, takšnih vnosov je bilo le v zadnjem mesecu 23 tisoč. S tem ko bodo prečistili čakalne sezname, bodo lahko začeli naslavljati bolnike, ki res čakajo. "To je prvi korak, ne pravim, da je edini," pravi Golob.
S plačilom za dodatne storitve pa želijo poskrbeti za to, da lahko zdravniki v javnem sektorju pod enakimi pogoji kot pri zasebnikih opravljajo dodatno delo znotraj matičnih javnih ustanov, pravi Golob. Spomnil je, da bo interventni zakon, ki je začel veljati septembra, veljal 18 mesecev, do leta 2024, ko bodo izpeljali temeljito reformo zdravstvenega sistema. Slednjega pa da bodo sproti dopolnjevali, zatrjuje Golob, pri čemer pa verjame v tvorno sodelovanje z vsemi poslanskimi skupinami.
Horvat je podal tudi postopkovni predlog, da v DZ odprejo razpravo, ali je zdravnik, ki dela v javni instituciji, enakovreden zdravniku, ki je koncesionar, in tistemu, ki je zasebnik. DZ bo o tem predlogu glasoval v sredo.
Golob: Ustavno sodišče je nad ljudsko voljo
Poslanka SDS Alenka Jeraj je predsednika vlade vprašala, ali se mu zdi prav, da "sprejme spremembe družinskega zakonika, ki jih je večina državljank in državljanov že večkrat zavrnila na referendumu". Spomnil jo je, da je te spremembe državnemu zboru naložilo ustavno sodišče. To pa je po njegovih besedah "nad ljudsko voljo".
Ustavno sodišče je namreč istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok, DZ pa naložilo, da uveljavi te spremembe.
Jerajeva je dejala, da je danes registriranih 250 istospolnih partnerskih zvez. Evropska konvencija o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske, njen pomen pa je v snovanju družine, prav tako v konvenciji o človekovih pravicah ni pravice do posvojitve, zato po njenem mnenju to ni človekova pravica.
Golob je dejal, da v družbi o tem vprašanju ni enotnega mnenja, sam pa je že v predvolilni kampanji dejal, da s temami, o katerih ni družbenega konsenza, ne bodo "silili naprej". A spremembe družinskega zakonika niso stvar politične volje, je opozoril, saj jim je spremembe družinskega zakonika naložila ustavno sodišče. "Če kdorkoli misli, da lahko ta vlada vpliva na ustavno sodišče, kako naj odloča o tem, se zelo moti," je dejal.
Ustavno sodišče je tisto, ki mora skrbeti, da se spoštuje ustavni red in da so zagotovljene pravice vsem enako, je dejal. Spremembe družinskega zakonika so tako stvar uveljavitve sodbe ustavnega sodišča, ki nalaga spoštovanje ustavnega reda, je dejal. "Nekaterim strankam je to bliže, nekaterim je dlje, eni bi najraje zanikali celoten sodni sistem," je dejal. Poudaril je, da bo sam ustavno sodišče spoštoval, tudi takrat, ko ne bo odločilo njemu v prid, ker verjame v pravno državo, ki je temelj civilizacije.
Poslancem citiral papeža Frančiška
Ob tem je Jerajevi je citiral papeža Frančiška, ki je lani dejal, da "smo vsi božji otroci in da bog med njimi ne bo razlikoval, saj so vsi njegovi otroci enaki". Papež tako po mnenju Goloba sporoča isto kot ustavno sodišče, "da ne moremo ljudi razlikovati samo zato, ker mogoče niso enaki nam".
Poslanka SDS je predsedniku vlade postavila še vprašanje v zvezi z "uvajanjem teorije spola in LGBTQ+ ideologije v šolski sistem". Menijo namreč, da so otroci v času, ko šele izgrajujejo svojo osebnost, ko nanje močno vpliva okolje, v katerem živijo, dovzetni za marsikaj.
Golob je odgovoril, da učnih načrtov ne pripravlja vlada, še manj jih zapiše v zakon. V kolikor pa SDS moti odločba ustavnega sodišča, pa imajo na razpolago vse zakonske možnosti ustavne pritožbe, "kar veste bolje od mene", je dejal.
Jerajeva je ocenila, da se Golob izogiba odgovoru, zato je o tem vprašanju predlagala poglobljeno razpravo. DZ bo o tem predlogu glasoval v sredo.
Za boj z energetsko krizo v 2023 skoraj pet milijard evrov
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic pa je predsednika vlade vprašal, kaj vlada že je in kaj še bo naredila za slovenska podjetja in gospodinjstva na področju oskrbe z energijo, da bodo ljudje to negotovo zimo lahko preživeli, kolikor se le da brezskrbno.
Po besedah Roberta Goloba vlada po letošnji pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje za leto 2023 predvideva ukrepe v vrednosti skoraj pet milijard evrov.
"Za leto 2023, ko bodo razmere najhujše, pripravljamo paket zakonov – nekateri zakoni so že sprejeti, nekateri so v pripravi –, katerih skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov. Toliko denarja bomo skupaj namenili temu, da bo Slovenija skozi to energetsko zimo prišla brez velikih prask," je pojasnil Golob. Od tega bo za gospodarstvo namenjenih okoli 1,5 milijarde evrov in za gospodinjstva okoli 1,2 milijarde evrov, v pomoč bo vključeno tudi kmetijstvo, je še povedal.
»Samo celota ukrepov pripelje do točke, ko bomo lahko pomagali gospodarstvu s shemo državnih pomoči in uvedli trg, ki bo deloval po novih pravilih. Samo tako lahko EU finančno preživi in ostane ekonomsko močna«.
— Gibanje Svoboda (@Gibanje_Svoboda) September 26, 2022
5/5 pic.twitter.com/c2VIBxnVrg
V torek obravnava rebalansa proračuna
Poslanci bodo v torek začeli obravnavo rebalansa proračuna, ki predvideva, da se bodo letošnji proračunski odhodki povečali za 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov, prihodki pa bodo tudi zaradi visoke inflacije načrtovani v višini 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov višje. Proračunski primanjkljaj se bo nekoliko znižal, a ostal nad dvema milijardama evrov.
58