Sreda, 17. 5. 2023, 6.02
1 leto, 6 mesecev
Razmere se umirjajo, tudi pretoki nekaterih rek se že zmanjšujejo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,94
8
Močno deževje se počasi umirja, vendar reke na vzhodu države še naprej naraščajo in poplavljajo, zaradi razmočenega terena pa so se sprožili tudi številni zemeljski plazovi. Zaprtih je več cest, nekateri prebivalci so odrezani od sveta. Posledice deževja in poplav je tekom dneva odpravljalo 85 gasilskih enot, na terenu je tudi vojska. Višina Mure v Gornji Radgoni se počasi zmanjšuje, v spodnjem toku pa še počasi narašča. Do večera se bo ustalil pretok Krke, a se bodo poplavljene površine še nekoliko povečale, medtem ko se površine ob Pesnici, Ščavnici, Dravinji in Kolpi počasi zmanjšujejo. Zvečer in ponoči bodo padavine povsod ponehale.
Razmere so po zadnjih informacijah najzahtevnejše na območju Ormoža, kjer je ogroženih 50 stanovanjskih hiš, na območju Haloz in Slovenskih goric pa se je od 5. maja sprožilo že okoli 500 plazov. Razmere so zahtevne tudi na območju Šentilja.
Posledice obilnega deževja in poplav so tekom dneva odpravljali gasilci 85 gasilskih enot regijskih centrov za obveščanje Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Gasilci še črpajo meteorne vode, čistijo prepuste, odstranjujejo drevje in objekte varujejo s protipoplavnimi vrečami.
V odpravljanje posledic poplav je z 78 pripadniki, tremi delovnimi stroji, petimi tovornimi in osmimi terenskimi vozili vključena tudi Slovenska vojska, so dodali. V pripravljenosti za pomoč na jugovzhodu države pa je še 60 pripadnikov.
Pripadnice in pripadniki @Slovenskavojska že delujejo na najbolj ogroženih območjih v koordinaciji s civilnimi strukturami:
— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) May 17, 2023
- 10 pripadnikov v Selnici ob Muri
- 67 pripadnikov na Sladkem vrhu
- izvidovanje Kolpa, Osilnica
- izvidovanje Kostanjevica na Krki.#vSluzbiDomovine pic.twitter.com/6G5KeejFw0
Plazovi ogrožajo infrastrukturo in objekte
Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je sprožilo tudi več zemeljskih plazov. Uprava je po doslej zbranih podatkih zabeležila 145 plazov, pri čemer je za njihovo sanacijo aktiviranih skupno 56 gasilskih enot.
Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije, na območju regijskega centra Maribor so zabeležili 72 dogodkov, na območju regijskega centra Ptuj 63, Murske Sobote pet in Celja štiri. Gasilci še prekrivajo plazišča s folijo in urejajo odvodnjavanja. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi.
Pretoki nekaterih rek se počasi zmanjšujejo
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se pretok Mure v zgornjem toku počasi zmanjšuje, v spodnjem toku pa še počasi narašča. Poplavljene površine ob reki Muri se bodo znotraj protipoplavnih nasipov predvidoma ohranjale do petka.
V spodnjem toku bo danes počasi naraščala tudi Krka in se proti večeru ustalila.
Poplavljene površine se bodo do večera še nekoliko povečale, pričakujejo na Arsu. Poplavljene površine ob Pesnici, Ščavnici, Dravinji in Kolpi pa se medtem počasi zmanjšujejo.
Zvečer bodo padavine povsod ponehale.
Razmere zelo zahtevne na območju Šentilja
Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod pa objekte še ogrožajo narasli vodotoki. Najhuje je na območju Šentilja, navajajo na upravi za zaščito in reševanje.
Območje si je ogledal minister Marjan Šarec, ki je sporočil, da na terenu poleg ekipe civilne zaščite in gasilcev sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske. Vzpostaviti poskušajo dostop do stanovanjskih objektov.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je danes ogledal razmere po obilnih padavinah na severovzhodu Slovenije. Kot je dejal v izjavi po obisku pri Forminu, je že jasno, da bo škoda po ujmi presegla mejo, ki je določena v zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, tako da bo država občinam in oškodovancem pomagala pri njeni sanaciji.
Minister je skupaj s predstavniki uprave za zaščite in reševanje ter direkcije za vode obiskal občine Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica. Med drugim si je ogledal razmere v Forminu, kjer je precej narasla reka Pesnica.
Brežan se zaveda, da si občine želijo hitre pomoči, zato se je država z interventnimi nalogami tudi hitro odzvala, saj so na delu vse pristojne službe, je dejal. Sanacija pa je po njegovih besedah nekoliko daljši proces; občine bodo morale prijaviti škodo, na podlagi teh ocen pa bo vlada sprejela sanacijski program, ki bo podlaga za sanacije škode in investicije na terenu.
Urejanje vodotokov je finančno podhranjeno
Med obiskom prizadetih območij se je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan odzval tudi na mnenje ljudi, da bi bile posledice poplav veliko manjše, če bi bili vodotoki urejeni in ne bi vselej zmanjkalo denarja, zaradi česar pristojni na tem območju iz podjetja VGP Drava potem ne opravijo vsega potrebnega dela. Brežan je na očitke odgovoril, da so v letošnjem proračunu znatno povečali sredstva za urejanje vodotokov, a prav dogodki, kot je tokratni, kažejo, da je to področje v Sloveniji še vedno podhranjeno.
"Verjamem, da bomo tudi na podlagi sedanjih izkušenj v državi spoznali, da je temu področju potrebno namenjati še večjo pozornost," je dejal minister. Ne strinja pa se s pobudami ljudi, da bi sami urejali vodotoke, saj da je to treba početi na podlagi strokovnih podlag, hkrati pa gre ponavadi za državna zemljišča, kamor lahko posega le država.
Minister od stroke pričakuje tudi, da bo za to usposobljena stroka predlagala prave ukrepe, ki bodo v prihodnje omogočali, da bi se v največji mogoči meri takim dogodkom izognili.
Da pristojni redno skrbijo za struge rek na tem območju, tudi Pesnice, je zatrdila vodja mariborske izpostave direkcije za vode Mateja Klaneček. Omenila je predvsem košnjo visokovodnih nasipov, vendar pa reka po njenih besedah ne zagotavlja poplavne varnosti pred stoletnimi vodami. "Reka se bo torej kljub vzdrževanju in projektiranju dodatnih rešitev v primeru velikih nalivov razlivala," je dejala in dodala, da bi bilo treba dolgoročno prevetriti rešitve, ki so bile oblikovane že v 70. letih.
Minister za obrambo Marjan Šarec si je danes ogledal razmere na Štajerskem, kjer pri odpravljanju posledic deževja, predvsem zemeljskih plazov, pomaga Slovenska vojska. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s hitrostjo in učinkovitostjo ukrepanja vojske. "Vojska bo pomagala toliko časa, dokler bo to potrebno," je dejal.
"Intervencija še vedno poteka, a voda se počasi umirja. Velik problem pa so plazovi, saj zemlja še vedno drsi. Računamo, da bo trajalo še nekaj dni, da se bo vse saniralo," je povedal minister v izjavi za medije v kraju Šomat v Občini Šentilj, kjer so vojaki pomagali pri zaščiti stanovanjske hiše pred zemeljskim plazom ter čiščenju cest.
Za družino, ki je morala zaradi nevarnosti v torek zapustiti svoj dom, je na poti kontejner. "Drugih zahtev po kontejnerjih s strani občin še ni bilo. Ko in če bodo te zahteve, bodo šli na pot dodatni kontejnerji, ki jih bo odpremila uprava za zaščito in reševanje," je pojasnil Šarec. V drugih delih Slovenije, tudi na Dolenjskem, se razmere po njegovih podatkih umirjajo.
V Halozah in Slovenskih goricah več kot sto plazov, v Ormožu ogroženih 50 hiš
Ptujski gasilci so sinoči sprožili sireno in na pomoč poklicali gasilce iz drugih občin. Drago Murko, poveljnik ptujske civilne zaščite, je dejal, da so na terenu vsa gasilska društva, ki jih imajo v regiji. Trenutno obravnavajo od 130 do 150 dogodkov.
Bregove je prestopil potok Grajena, gasilci so iz njega izvlekli en avto, je še povedal poveljnik.
Hudourniki so bregove prestopali tudi v Halozah. V občini Cirkulane so morali zaradi ogroženosti iz hiše izseliti enega človeka. V Halozah in Slovenskih goricah se je po prvih ocenah sprožilo več kot sto plazov, od 5. maja pa okoli 500 plazov, je še dejal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Drago Murko. Tudi na območju občine Ormož je zaradi naraslih vodotokov poplavljenih ali ogroženih 50 stanovanjskih hiš.
V Murski Soboti zabeležili 140 dogodkov
V murskosoboški izpostavi uprave za zaščito in reševanje so sicer od torka popoldne zabeležili 140 dogodkov. Večinoma so bili potrebni prečrpavanje vode iz kleti, preventivno polaganje protipoplavnih vreč s peskom in odstranjevanje naplavin iz vodotokov, je še povedal Smodiš.
Plazovi so po podatkih centra za obveščanje na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, a ne predstavljajo večjih tveganj, zaradi katerih bi bila potrebna evakuacija ljudi.
Težave tudi v prometu, zaprtih več cest
Težave so tudi v prometu. Zaradi nevarnosti plazenja vozišča na območju mejnega prehoda Zavrč na cesti Spuhlja-Zavrč promet poteka izmenično enosmerno.
Zaradi poplavljenih vozišč so zaprte cesta Smednik-Kostanjevica pri Zameškem, cesta Videm–Radenci v Radencih in cesta Jurovci–Leskovec v Leskovcu. Na cesti Ptuj–Središče ob Dravi v Mihovcih promet zaradi plazu poteka izmenično enosmerno.
Popolnoma pa sta zaradi zemeljskih plazov zaprti cesti Maribor–Pernica med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica in cesta Zgornja Kungota–Plač pri Podigracu, kažejo podatki Prometno-informacijskega centra za državne ceste.
8