Računsko sodišče s protestnim pismom nad vlado in DZ #video

"Vodstvo računskega sodišča in računsko sodišče kot institucija izražata odločno nasprotovanje posegoma izvršilne in zakonodajne veje oblasti v njegovo neodvisnost s prevrednotenjem funkcij na računskem sodišču in neusklajenimi razmerji med njimi ter nezagotovitvijo materialnih pogojev za delo, kar krni ugled računskega sodišča kot neodvisnega državnega organa in slabi položaj institucije," so v protestni izjavi zapisali na računskem sodišču.

Računsko sodišče vlado in DZ poziva, da pri sprejemanju odločitev upoštevata ustavnopravni položaj in neodvisnost računskega sodišča. 

Po mnenju računskega sodišča so se funkcije na računskem sodišču s sprejemom Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uvrstile na način, da sta izvršilna in zakonodajna veja oblasti računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi razvrednotila.

Novice Podpisane kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme #video

"S takim posegom v priznan status oziroma družben in ustavni položaj računskega sodišča je računsko sodišče zaradi nižjega vrednotenja funkcij postalo neprimerljivo z institucijami, s katerimi je po ustavi enakovredno. Na ta način bo postalo tudi manj zanimivo za visoko usposobljene strokovnjake, predvsem revizorje, ki so steber in garant, da bo institucija tudi v prihodnje lahko delovala zakonito, učinkovito ter visoko strokovno," so zapisali v izjavi.

Za delovanje sodišča 3,9 milijona evrov manj

Računsko sodišče še opozarja, da je bil v postopku sprejema rebalansa za leto 2025 usklajen predlog, ki je vključeval tudi celostno in sistematično zagotovitev materialnih pogojev za njegovo delo, brez nadaljnjega usklajevanja z računskim sodiščem, v zadnjem hipu spremenjen z amandmajem koalicije. Ta je računskemu sodišču kot neodvisnemu organu znižalo sredstva za 3,86 milijona evrov. "S tem je zakonodajalec ponovno in še močneje in usodneje posegel v neodvisnost računskega sodišča," so prepričani.

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin upa, da vlada ne deluje tako, da bi zaradi ugotovitev računskega sodišča, napadala računsko sodišče prek finančne neodvisnosti. Foto: STA Ahčin je spomnila, da je bila leta 2020 sprejeta odločba ustavnega sodišča, ki je jasno določila, da so ustavni organi, med katere sodi tudi računsko sodišče, tudi finančno neodvisni. Ta neodvisnost je bila nato zapisana tudi v zakon o javnih financah.

Novice DZ potrdil državna proračuna z novo rekordno porabo

Z omenjenim 30-odstotnim zmanjšanjem sredstev računskega sodišča so jim bila po njihovih pojasnilih odvzeta celo sredstva, ki jih organ potrebuje za povsem osnovno vzdrževanje, brez vsakega sistemskega in strateško usmerjenega posega v zagotavljanje normalnih pogojev za delo. "Sredstva so nam bila na nasilen način odvzeta, enostransko in brez usklajevanja," je opozorila Ahčin. 

Po njenih besedah želijo s protestnim pismom vlado in DZ opozoriti in pozvati naj v bodoče upoštevata neodvisni ustavni položaj računskega sodišča, ki mu tako po ustavi kot po drugih zakonih pritiče.

Komentarja ministrstev za javno upravo in finance

Ministrstvo za javno upravo

"S predmetnimi stališči Računskega sodišča smo bili na ministrstvu seznanjeni že tekom usklajevanja uvrstitev funkcij v novo plačno lestvico, v okviru katerega so bili na več sestankih tudi argumentirani razlogi za posamezno uvrstitev. Ob tem ponovno opozarjamo, da sklicevanje Računskega sodišča na Zakon o računskem sodišču in s tem v zvezi s primerljivostjo funkcije s predsednikom Ustavnega sodišča ni ustrezno, saj je drugačno uvrstitev določil že veljavni plačni zakon iz leta 2008," so zapisali v odzivu.

Kot pojasnjujejo je dejstvo, da nova plačna lestvica – ki določa razmerje med minimalno plačo in najvišjo plačo v državi v razmerju 1 : 7 – posledično prinaša zmanjšanje prevelike kompresije med plačami v javnem sektorju, obenem pa omogoča tudi zmanjšanje kompresije med posameznimi funkcijami v sedanjem sistemu. Kot primer navajajo, da je sedanja razlika med uvrstitvijo predsednika vlade in ministrom en plačni razred (štiri odstotke), po novem pa štiri plačne razrede (12 odstotkov), kar je bolj ustrezno.

Dodali so še, da je funkcija predsednika Računskega sodišča v novem sistemu uvrščena v 64. plačni razred nove plačne lestvice, kar pomeni zvišanje za 37,9 odstotka oziroma 2.218,80 eura.

Ministrstvo za finance

Računsko sodišče RS, ki je pripoznano kot ustavni organ, je ob pripravi sprememb državnega proračuna 2025 načrtovalo tudi sredstva za prenovo poslovnih prostorov in nakup dodatnih prostorov, zato je izrazilo potrebo po dodatnih sredstvih v višini 3,86 milijona evrov. Vlada je sledila zakonodaji in v luči dejstva, da gre za ustavni organ, pri pripravi proračuna v celoti upoštevala predlog računskega sodišča in zanj za prihodnje leto načrtovala 13,26 milijona evrov (v letos sprejetem proračunu je bilo načrtovanih 8,77 milijona evrov sredstev).

Sodišču je bil obseg sredstev zmanjšan z amandmajem, ki ga je sprejela zakonodajna veja oblasti. Vlada je amandma podprla, ker zagotavlja sredstva za pripravljalna dela pri reševanju pereče prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana, ki jih prej zaradi pomanjkanja dokumentacije še ni bilo možno načrtovati, in ker je ocenila, da bo kljub amandmaju predlagana višina sredstev zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti računskega sodišča. 

Ob tem poudarjamo, da vlada vseskozi spremlja razmere, je v stikih s proračunskimi uporabniki in po potrebi prilagaja izvajanje proračuna. Če se bo med letom izkazalo, da računskemu sodišču primanjkuje sredstev, bomo iskali ustrezne rešitve. Naj omenimo še, da je bilo s spremembami državnega proračuna za leto 2024, ki ga je Državni zbor RS sprejel 22. novembra 2023, za Računsko sodišče RS načrtovanih že omenjenih 8,77 milijona evrov sredstev. Realizacija finančnega načrta sodišča na dan 25. november 2024 znaša 7,06 milijona evrov oziroma 80,5 odstotka. Poleg tega je Računsko sodišče doslej prevzelo obveznosti v višini 8,35 milijona evrov, kar pomeni, da bi letos porabili manj od načrtovanih sredstev.