Petek, 10. 5. 2019, 17.35
5 let, 6 mesecev
Puigdemont v Ljubljani: Naš cilj je izboljšati demokracijo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
1
Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je danes v Ljubljani poudaril, da je cilj katalonskega gibanja za neodvisnost izboljšati demokracijo. Skupaj s še dvema nekdanjima katalonskima ministroma si je sicer Ljubljano izbral za eno od prvih prizorišč kampanje pred evropskimi volitvami.
Carles Puigdemont je na pogovoru v Mestnem muzeju poudaril, da je njihov cilj v razmerah, ko so nekateri zagovorniki neodvisnosti v zaporu, drugi pa v izgnanstvu in tako oddaljeni od svojih družin, "izboljšati demokracijo in zagotoviti, da bi bolje služili svojim državljanom".
Brez demokracije ni prihodnosti
Za to pa je treba poskrbeti tudi v evropskem okvirju, je poudaril nekdanji novinar, ki je v Ljubljani tudi zaradi povabila nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana in evropskega poslanca Iva Vajgla (Alde/DeSUS).
Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont
"Brez demokracije ni prihodnosti, brez demokracije majhne države, kot je Slovenija, ogrožajo velike," je poudaril. Kot glavne cilje katalonskega gibanja za neodvisnost je navedel mir, svobodo, človekove pravice, družbeni napredek in boj proti podnebnim spremembam.
Za to pa si nameravajo zagovorniki katalonske neodvisnosti zavzemati tudi v Evropskem parlamentu. Ena od kandidatk za evropsko poslanko je poleg Puigdemonta nekdanja ministrica v njegovi vladi Clara Ponsati.
Po njenih besedah bodo v Evropskem parlamentu predstavljali prizadevanja za demokracijo v Evropi in prizadevanja za samoodločbo. "Upamo, da bomo sodelovali z drugimi evropskimi poslanci, tudi slovenskimi, da bi napredovali pri prizadevanjih za samoodločbo in demokracijo," je še poudarila.
Pojasnila je, da bodo Katalonci, če bo Puigdemont izvoljen v Evropski parlament, bodo imeli Katalonci glas v jedru evropskih institucij. "To bo zelo pomemben korak naprej za nas, da se bomo lahko izražali in da bomo zahtevali odgovornost evropskih institucij za demokracijo v Kataloniji," je dejala.
Slovenijo so si za eno od prvih prizorišč svoje kampanje pred evropskimi volitvami izbrali zato, ker je po njihovem mnenju zelo dobra prijateljica Katalonije, pomeni pa jim tudi navdih. Slovenija je "dober prostor, ki kaže, da lahko majhna država in demokratične vrednote uspevajo v Evropi".
Skupaj za Katalonijo
Puigdemont, Ponsatijeva in še en nekdanji minister v katalonski vladi Antoni Comin, ki je danes prav tako v Sloveniji, se bodo za mesto evropskega poslanca potegovali na skupni listi več katalonskih strank Svobodni za Evropo, ki je sestavljena okoli Puigdemontove stranke Skupaj za Katalonijo. Španska volilna komisija jim je sicer sprva prepovedala kandidaturo, a je upravno sodišče v Madridu to odločitev v ponedeljek razveljavilo.
Nekdanji katalonski predsednik je komentiral tudi izide nedavnih parlamentarnih volitev v Španiji, na katerih so slavili socialisti premierja Pedra Sancheza. Poudaril je, da imajo socialisti skupaj s konservativno Ljudsko stranko, ki pomeni jedro političnega sistema v Španiji, po novem manj glasov parlamentu. To pa pomeni, da je to jedro šibkejše in pomeni tveganje za nestabilnost v Španiji.
"Mislim, da je zdaj trenutek, da dobimo koalicijsko vlado, sicer se bo nestabilnost nadaljevala in ne bo dovolj velike večine ali politične moči za poskus začetka resnega reševanja katalonske krize," je povedal o pomenu rezultatov volitev za reševanje krize v Kataloniji. Edini način za to pa je po njegovih besedah začetek dialoga.
Eden glavnih pobudnikov referenduma
Nekdanji predsednik Katalonije je bil eden od glavnih pobudnikov referenduma o neodvisnosti te regije, ki so ga izvedli 1. oktobra 2017. Še isti mesec je katalonski regionalni parlament sprejel tudi resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.
Španske oblasti so nato odstavile Puidgemonta in njegovo vlado ter vzpostavile neposredni nadzor v Kataloniji. Puidgemont se je skupaj z več nekdanjimi ministri, tudi Ponsatijevo in Cominom, pred pregonom zatekel v Belgijo, kjer biva še danes. V Španiji je obtožen upora, a mu ne sodijo. Sodijo pa 12 nekdanjim katalonskim voditeljem, ki so ostali v Španiji. Tem grozi od sedem do 25 let zapora.
1