Prostorsko stisko bo država reševala z novim zaporom v Dobrunjah in prenovo na Igu

Slovenija se že vrsto let spopada s problematiko prenapolnjenosti zaporov. Po ukinitvi instituta uklonilnega zapora konec leta 2014 se je število zapornikov sicer nekoliko zmanjšalo - letos je v zaporih po državi povprečno 1.376 ljudi -, a še vedno presega zmogljivosti (okrog 1.300 postelj). 

Sistem zaporov ima tako dve večji težavi.

- Prenatrpanost in dotrajanost zapora na Povšetovi, kjer število kaznjencev za petino presega zmogljivosti. O tem, da so zaporniki na tej lokaciji "začasno" vse od leta 1962, smo pisali tukaj.  Zapornikom je v preteklih letih večkrat uspelo s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu zaradi neustreznih pogojev, med drugim je to uspelo nekaterim priprtim v zadevi Balkanski bojevnik. Do sredine lanskega leta je država zaradi razmer na Povšetovi zapornikom in pripornikom izplačala skupno za prek 200 tisoč evrov odškodnin.

- Ženski zapor, ki se nahaja v stari stavbi na Igu, ima vse kaznjenke v istih prostorih. V zaporu so večkrat opozorili na težavo, ker nimajo ločenega zaprtega, polodprtega in odprtega oddelka. ​Reportažo iz tega zapora si lahko preberete tukaj.

Zapornike naj bi v nekaj letih s Povšetove preselili v nov zapor v Dobrunje.

Nov moški zapor v Ljubljani, obnova ženskega na Igu

Minister za pravosodje Goran Klemenčič zdaj pripravlja projekt za rešitev teh težav, ki so se jih, z različnimi idejami, poskušali lotiti že njegovi predhodniki, a neuspešno.

Klemenčič je do lani načrtoval, da bi v Dobrunjah gradili večji zapor, kjer bi namestili tako moške kot tudi ženske. A tej ideji se je med drugim uprla kriminološka stroka, ki je združitev moškega in ženskega zapora označila za nesprejemljivo.

Zdaj ministrstvo načrtuje širitev in prenovo iškega ženskega zapora ter gradnjo novega zapora v Dobrunjah. Projekt je v pripravljalni fazi, ministrstvo trenutno sestavlja finančno konstrukcijo, po tem bo z javnim natečajem iskalo najustreznejšo arhitekturno rešitev. 

Predvidena lokacija za nov zapor v Dobrunjah:

Lokacija je označena s črno barvo. Foto: zemljevid.najdi.si

Zapor na Igu v treh letih

Verjetno najbolj znana zapornica na Igu je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je tam slaba štiri leta. Čeprav je obsojena na osem let zapora, pa bo, če ne bo novih sodb, verjetno zapor zapustila pred predvidenim dokončanjem gradnje zapora leta 2020, saj le redki obsojenci v zaporu odslužijo vso kazen. Foto: Matej Leskovšek Prenova ženskega zapora na Igu, kjer naj bi obnovili trenutne prostore ter zgradili prizidek za polodprti in odprti oddelek, bo predvidoma končana v prvem četrtletju 2020.

Trenutno poteka postopek za spremembo prostorskih aktov iške občine ter prenos zemljišč na državo. Na ministrstvu pravijo, da v lokalni skupnosti "trenutno ni nasprotovanj".

Iški zapor je sicer pod spomeniškim varstvom, saj je lociran v nekdanji graščini. Ministrstvo naj bi že našlo skupni jezik z zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Po prenovi naj bi bilo v zaporu prostora za 140 zapornic. Zdaj je v zaporu dobrih sto žensk, se je pa številka v zadnjih dveh desetletjih vseskozi povečevala (več v spodnji grafiki).

Iški zapor je v prostorih nekdanje graščine, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne požgana, obdaja ga park. Foto: Ana Kovač

V Dobrunjah dvakrat več mest kot na Povšetovi

Zapor v Dobrunjah naj bi bil končan leta 2021. Ljubljanska občina je zapor že zarisala v prostorski načrt, pravijo na ministrstvu. Predvidoma bo tu prostora za do 388 kaznjencev. To je približno dvakrat več, kot jih danes sprejme Povšetova.

Hkrati naj bi v stavbi namestili pravosodni arhiv in izobraževalni center za pravosodne policiste.

Klemenčič pred finančno oviro

Najpomembnejše vprašanje pa je, kako bodo projekt financirali. Znano je, da so vlaganja v zaporskem sistemu načrtovali že številni Klemenčičevi predhodniki, a se je vedno zataknilo pri denarju.

Višine naložbe v dva zaporska objekta na ministrstvu še ne izdajajo, češ da je projekt še v pripravi, trenutna različica pa naj bi bila za sedem milijonov evrov cenejša kot prej načrtovana različica "mega" zapora v Dobrunjah. Ta je bil po takratnem poročanju medijev ocenjen na 70 milijonov evrov. Upoštevajoč to oceno bi aktualni projekt torej stal okrog 63 milijonov evrov. A kot rečeno, na ministrstvu glede številk za zdaj molčijo.

Kje bo država dobila denar?

Trenutno ima ministrstvo za projekt zagotovljenih 4,5 milijona evrov proračunskih sredstev (milijon letos, preostalo prihodnje leto). Kot pravijo, bo večina projekta financiranega iz proračuna, omenjajo pa tudi možnost dodatnega financiranja z najemom posojila, Norveškim finančnim mehanizmom (gre za denarno pomoč Norveške, Islandije in Liechtensteina, namenjeno zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskih državah), kohezijskimi sredstvi in prodajo nadomeščenih nepremičnin.

Po naših informacijah je v igri tudi najem posojila pri Razvojni banki Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank – CEB), njeni predstavniki naj bi si tudi že ogledali lokaciji. Iz podatkov, dostopnih na spletu, je mogoče razbrati, da je banka med letoma 2009 in 2013 s posojili sofinancirala zaporske zmogljivosti na Hrvaškem, v Srbiji, BiH in Makedoniji.