Že drugi balkanski bojevnik z odškodnino

Kopčič in Beljkaš sta se v ljubljanskem priporu skupaj s soosumljenimi znašla maja 2010 zaradi suma, da sta člana slovenskega dela mednarodne združbe, ki jo je vodil Srb Darko Šarić, medtem ko naj bi bil vodja slovenskega dela združbe po prepričanju slovenskih tožilcev Dragan Tošić. Kot je znano, je okrožno sodišče na prvem sojenju 12 od 17 obdolžencev oprostilo očitkov o vpletenosti trgovine z mamili, potem ko so iz kazenskega spisa izločili skoraj vse dokaze, ki so jih zbrali slovenski in srbski preiskovalci. Sodbo je nato višje sodišče razveljavilo in v spis vrnilo izločene dokaze.

ESČP v več sodbah dal prednost pritožnikom

Beljkaš se je pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice, češ da mu je bil zaradi razmer v priporu kršen 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi mučenja. Na priporniškem oddelku ljubljanskega zapora je prebival od konca maja 2010 do novembra 2012.

Pritoževal se je nad slabimi sanitarnimi razmerami, pretiranimi omejitvami časa, ki ga je smel preživeti zunaj sobe, visokimi temperaturami v sobi in da je imel premalo osebnega prostora. Beljkaš je zahteval 77.500 evrov za nepremoženjsko škodo in deset tisoč evrov za premoženjsko zaradi nezadostne zobozdravstvene oskrbe. Zadnjega ni dokazal, mu je pa sodišče prisodilo 12 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo.

ESŠP je tako v več sodbah od leta 2011 razsodilo, da so pritožnikom, ki so bili zaprti oziroma priprti na zaprtem oddelku ljubljanskega zapora, kršene določbe iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje. Skupno je država zaradi razmer na Povšetovi zapornikom in pripornikom izplačala skupno za več kot 203 tisoč evrov odškodnin.