Petek, 3. 5. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
"Profesionalno integriteto novinarjev poskušajo spodkopati tudi po zasebni plati" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,83
35
Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozarja, da svoboda medijev v Sloveniji ne bo več samoumevna. Poleg pritiskov in obračunavanj po družbenih omrežjih se profesionalno integriteto novinarjev po njenih besedah spodkopava tudi na osebni ravni, organi pregona pa tega še ne sankcionirajo. Lastniške spremembe, konsolidacija in koncentracija medijev, ki še niso končane, medtem po njenem mnenju ne prinašajo boljših pogojev za profesionalno in kakovostno novinarstvo.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za mednarodni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Današnji dan je tako namenjen tudi oceni medijske svobode po svetu in poudarjanju pomena neodvisnosti medijev, spominjamo pa se tudi novinarjev, ki so med opravljanjem svojega dela umrli. Nazadnje je smrt priznane preiskovalne novinarke Lyre McKee pretresla Severno Irsko. McKeejeva je bila ubita med nedavnimi izgredi v Londonderryju, odgovornost za njeno smrt pa je prevzela skrajna skupina Nova Ira.
Severnoirska novinarka Lyra McKee je bila ubita med nedavnimi izgredi v Londonderryju. Odgovornost za njeno smrt je prevzela odpadniška republikanska skupina Nova Ira.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek poudarja, da demokratična Evropa ni več oaza, kjer bi lahko rekli, da je svoboda medijev zaščitena: "Glede na to smo lahko še toliko bolj zaskrbljeni. Tudi v Evropi smo imeli primere smrti novinarjev, ki so bili povezani z njihovim delom. Na domačem terenu tudi ne vidim pozitivnejših premikov, ki bi kazali na to, da je medijska svoboda kaj manj ogrožena. Nasprotno, zdi se mi, da nekatere smernice kažejo, da svoboda medijev sploh ne bo več samoumevna."
"Profesionalno integriteto novinarjev poskušajo spodkopati tudi po zasebni plati"
Novinarske organizacije doma in po svetu opozarjajo tudi na sovražnost proti novinarjem, ki jo izražajo nekateri voditelji doma in po svetu. V Sloveniji smo v zadnjih dneh priča obračunavanju in poskusu diskreditiranja tednika Reporter, izvajajo ga prvak opozicijske SDS Janez Janša in nekateri drugi člani stranke.
Odkar je Kučanov rdeči medijski tajkun Odlazek 100% lastnik @RevijaReporter, je njihova prva tarča @strankaSDS. A urednik Šurla trdi, da so oni povsem neodvisni. Mu verjamete?
— Janez Janša (@JJansaSDS) 29 April 2019
Kot je v zadnji številki Reporterja zapisal odgovorni urednik Silvester Šurla, je Janša sledilce na družbenih omrežjih nedavno spet pozval, naj ne naročajo revije, nekaterim poslancem svoje stranke pa je v zadnjih letih celo prepovedal, da za revijo dajejo intervjuje. "To, kar si je v dogovoru z Žanom Mahničem prejšnji teden privoščil na račun Reporterja, ker smo objavili intervju s Šarcem, je v demokratični družbi, kjer je svoboda tiska na prvem mestu, povsem nesprejemljivo," je poudaril Šurla.
Zakaj bi še naprej plačevali tajkunski tednik, ki služi interesom globoke države in izrojene levice? Zakaj bi še naprej finančno podpirali nekoga, ki po naročilu razbija desnico? Odjavite @RevijaReporter zdaj! To lahko storite na naslovu https://t.co/zvXTEbz3gK pic.twitter.com/S5PBORT51V
— SDM (@organizacijaSDM) 24 April 2019
Pritiske na revijo so obsodili tako v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kot tudi v DNS, kjer so ob današnjem dnevu svobode medijev pripravili tudi video (ogledate si ga lahko zgoraj), v katerem slovenski novinarji odkrito govorijo o pritiskih, ki so jih deležni pri svojem delu.
Kot razlaga Lesjak Tuškova, se poleg blatenja na družbenih omrežjih in drugih pritiskov novinarje poskuša diskreditirati tudi na osebni ravni.
Vsa veličina šizofrene piškotarske situacije @RevijaReporter razložena z eno naslovnico: Obdelujejo prisluhe Sove, hkrati pa pocukrano reklamirajo ravno vrhovnega šefa te iste - Sove. 😂😅😂 https://t.co/Pi4BWy3G37
— Janez Janša (@JJansaSDS) 23 April 2019
"Profesionalno integriteto novinarjev poskušajo spodkopati tudi po zasebni plati, kar je še posebej problematično in česar se tudi ne sankcionira. Pozitivnejši in svetlejši trenutki, ki so kazali, da bodo obsodbe dobile sodno prakso, so se ponekod skrhali oziroma še nismo dobili dokončnih epilogov," pravi predsednica DNS, ki novinarje poziva, naj grožnje dosledno prijavljajo organom pregona.
Lastniške spremembe: "Na boljše pogoje za novinarsko delo ne moremo upati"
Slovenija se je v najnovejšem poročilu mednarodne organizacije Novinarji brez meja na lestvici medijske svobode za leto 2018 uvrstila na 34. mesto, kar je dve leti slabše kot leto dni poprej. V primerjavi sosednjo Madžarsko (87. mesto), Hrvaško (64. mesto) in Italijo (43. mesto) je naša država dosegla boljšo uvrstitev, vendar pa na lestvici krepko zaostaja za Avstrijo (16. mesto). Prva tri mesta na lestvici so zasedle Norveška, Finska in Švedska.
Ko gre za Slovenijo, predstavniki Novinarjev brez meja opozarjajo, da je obrekovanje še vedno predmet pregona ter da so novinarji in mediji pogosto tarče tožb znanih politikov, ki novinarje ob tem blatijo v javnosti: "V letu 2018 sta se zgodila najmanj dva fizična napada na novinarje, število groženj novinarjem pa se je povečalo." Dodajajo, da ima pravico do popravka vsak, ki se zaradi poročanja medijev počuti užaljenega, visoka koncentracija medijskega lastništva pa slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro.
"Profesionalno integriteto novinarjev poskušajo spodkopati tudi po zasebni plati, kar je še posebej problematično, in se ne sankcionira," poudarja predsednica Društva novinarjev Slovenije in novinarka časnika Večer Petra Lesjak Tušek.
Tudi Lesjak Tuškova meni, da lastniške spremembe, konsolidacija in koncentracija medijev, ki v slovenskem medijskem prostoru še niso končane, za novinarsko delo ne prinašajo pozitivnih obetov: "Državni regulatorji bodisi ne opravijo svojega dela ali pa se jim nekateri akterji lastniških sprememb spretno izognejo, kar kaže tudi na tiho privolitev države. Na boljše pogoje za novinarsko delo ne moremo upati, kvečjemu lahko pričakujemo večje komercialne pritiske, ker se oglaševalski prostor oži, spreminja in koncentrira."
Lesjak Tuškova ne pričakuje celovite prenove medijske zakonodaje
Ko beseda nanese na aktualni zakon o medijih iz leta 2006, predsednica DNS poudarja, da gre za analogno zakonodajo z vrsto anomalij, ki so jo glavni akterji lastniških sprememb že velikokrat zaobšli. Zakon o medijih je potreben celovite prenove, vendar pa ne pa Lesjak Tuškova ne verjame, da bo zdajšnja ekipa na ministrstvu za kulturo spremenila ves medijski zakon.
"Posamezni posegi na področju sovražnega govora in pravice do popravka so bili napovedani že v prejšnjem vladnem mandatu, a potem sploh ni bilo vsebinskih razprav. Takšni popravki vsekakor ne zadostujejo, začeti bi morali pri definiciji medijev in od tam naprej po vseh členih. Iskreno pa ne pričakujem, da se bo celovita prenova zgodila v tem mandatu," je pojasnila Lesjak Tuškova.
Predsednica DNS Petra Lesjak Tušek ne verjame, da bo aktualna ekipa na ministrstvu za kulturo spremenila celoten medijski zakon, čeprav bi bil ta po njeni oceni potreben celovite prenove.
Spomnimo tudi, da nekateri novinarji pa tudi drugi ustvarjalci v slovenskih medijih še vedno delajo kot prekarni delavci, kar pomeni, da nimajo stabilne oblike zaposlitve, in niso upravičeni do vseh pravic, ki jih uživajo redno zaposleni. V zadnjih letih so novinarski poklic zapustili tudi nekateri prepoznavni novinarji, ki so bili za svoje novinarske dosežke tudi nagrajeni.
"Ko gre za omenjene odhode, je to velika škoda, je pa to razumljivo iz vidika pogojev dela. Verjamem, da so nekateri tudi obupali nad razmerami in si preprosto poiskali boljše možnosti. Odhodi novinarjev v politiko ali v odnose z javnostmi so se sicer dogajali že v preteklosti, res pa je, da se je v zadnjem obdobju zvrstilo nekoliko več odhodov," razlaga predsednica DNS.
"To je problematično za novinarstvo, po drugi strani pa dobro za odnose z javnostmi. Če ne bo ustreznih pogojev za poglobljeno novinarsko delo, bodo novinarji v prihodnje objavljali sporočila za javnost, ki so jih pripravili njihovi nekdanji novinarski kolegi," še dodaja Lesjak Tuškova, ki je sicer prepričana, da imamo v Sloveniji veliko dobrih in predanih novinarjev.
35