Priznani novinar: Polarizacija je naslednja pandemija. Novinarji se ji moramo izogibati.

"Polarizacija predstavlja veliko grožnjo skupnosti in demokraciji. Deloma se poglablja načrtno, ker je to v interesu tistih, ki iz strahov in družbene razklanosti kujejo dobičke, deloma pa gre za nezaveden proces, v katerem tudi mediji in novinarji krepijo negativna sporočila, izpostavljajo tisto, kar razdvaja, poenostavljajo kompleksno, delijo na za in proti," je na predavanju opozoril danski novinar in voditelj Kurt Strand. 

Kurt Strand je izkušen danski novinar, ki že več kot 35 let vodi in producira radijske in televizijske oddaje. Foto: K. M. Polarizacija se lahko kaže na različnih področjih, največkrat v politiki, vendar – kot je dejal predavatelj – kar se dogaja v Sloveniji in na Danskem, še vedno ni primerljivo z dogajanjem na Poljskem. Izpostavil je tudi primer razdeljenosti javnosti v ZDA, kjer so izmerili, da leta 1994 republikanci in demokrati niso bili tako razdeljeni kot danes. 

Polarizacija pa se ne kaže le v politiki, med političnimi strankami, ampak tudi v primerih cepljeni in necepljeni, bogati in revni, politiki in volivci, mediji in politiki, mediji in javnost, zmagovalci in poraženci globalizacije ...

Povabiti je treba goste z različnimi mnenji in zahtevati dokaze 

Ne glede na to, kakšen problem novinar predstavlja javnosti, je pomembno, da povabi goste različnih strani, z različnimi mnenji, le tako lahko vodi debato, je dejal Strand. Opozoril je tudi, da je pomembno, da novinar ve, kaj želi z razpravo doseči – ali poskuša najti rešitev ali pa želi zgolj zapolniti čas oziroma prostor, ki mu je na voljo. 

Naloga novinarjev v demokratičnem svetu je povedati resnico zjutraj, opoldne in zvečer. A težava ni govoriti o resnici, temveč o neresnici, je opozoril Strand. Prav politiki so namreč tisti, ki – ko nimajo konkretnih dokazov – v razpravah namesto argumentov uporabljajo čustva, torej občutke, mnenja. Naloga novinarja je, da od gosta zahteva, da pokaže dokaze, denimo dokumente. Na ta način novinarji pripomorejo k zmanjševanju polarizacije.

Danski novinar je predstavil tudi trenutno stanje polarizacije in grajenja konfliktov v različnih evropskih državah in zakaj javnost ne mara večine političnih razprav. Primerjal je tri države – Nemčijo, Veliko Britanijo in Dansko. Ugotovitve so pokazale, da več kot polovica Dancev in Nemcev verjame, da mediji slikajo natančno sliko sveta, medtem ko v Veliki Britaniji medijem zaupa le 30 odstotkov prebivalcev. Raziskave so torej pokazale potrebo po več poslušanja, dialoga in rešitev, je sklenil predavatelj. 

Novice Ameriško-slovenska novinarka: Ljudje dobijo novinarstvo, ki si ga zaslužijo

Novice Svoboda govora: kako daleč je Rusija od Mehike?