SiolNET. Novice Slovenija
6,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prisilno beračenje: pridejo prostovoljno, naučijo jih, kako hliniti poškodbe

6,70

termometer

Berač
Foto: Bor Slana

Beračenje je v Sloveniji od leta 2006 dovoljeno, kot prekršek pa se obravnava vsiljivo beračenje. Po lanskem rekordnem letu po številu prekrškov je letos manj primerov.

Pred časom so policisti v središču Ljubljane obravnavali dve romunski državljanki, ki sta od mimoidočih na vsiljiv način želeli denar in jih cukali za rokave.

Takšnih primerov vsiljivega beračenja je bilo v letošnjem letu (do konca novembra) 308, kar je občutno manj kot leto pred tem. Takrat so policisti obravnavali 582 primerov, kar je največ v zadnjih petih letih.

Število primerov zraslo od vstopa v EU

V prisilnem beračenju se največkrat znajdejo ljudje na socialnem dnu, večinoma iz tujih držav. V prisilnem beračenju se največkrat znajdejo ljudje na socialnem dnu, večinoma iz tujih držav. Foto: Matej Povše Pri Karitasu opažajo, da se je število primerov prisilnega beračenja povečalo ob vstopu Slovenije v EU.

"V zadnjem letu je število primerov upadlo. Ob sodnih epilogih tudi izkoriščevalci dobijo sporočilo, da v Sloveniji ne bodo na tako lahek način izvajali svojih načrtov," pravijo na Karitasu.

V zadnjem obdobju so v krizno nastanitev sprejeli nekaj moških iz Bolgarije. V vseh primerih so v Slovenijo prišli prostovoljno, njihovi izkoriščevalci pa so bili znanci iz domačega okolja, ki so bili v hierarhiji kriminalnih združb.

"To so ljudje na samem socialnem dnu. So v nekem začaranem krogu. Ne vidijo drugih alternativ. Eden od njih je vedel, da bo v Sloveniji beračil. Želel je zaslužiti, da bi si doma kupil drva za kurjavo," razlagajo na Karitasu.

"Izkoriščevalci so vpleteni tudi v kakšen hujši kriminal, kot je trgovanje z drogo, zato je pri tistih, ki beračijo, prisoten še večji strah," razlagajo na Karitasu. "Izkoriščevalci so vpleteni tudi v kakšen hujši kriminal, kot je trgovanje z drogo, zato je pri tistih, ki beračijo, prisoten še večji strah," razlagajo na Karitasu. Foto: Bor Slana

V prisilnem beračenju jih držijo tudi z nalaganjem fiktivnih dolgov

Izkoriščevalci ljudi v prisilnem beračenju držijo na različne načine. Ali so vpleteni v kakšna hujša kriminalna dejanja, kot je trgovanje z drogo, ali pa beračem preprosto poberejo dokumente in jih ustrahujejo z grožnjami, da bo trpela njihova družina. Po koncu dneva na primer prisilnemu beraču pregledajo tudi notranjost bergle, če morda tam skriva kaj denarja.

"Nalagajo jim tudi fiktivne dolgove, ki jim jih morajo potem vračati, na primer za pot do Slovenije," o tem, kako jih držijo v primežu, odgovarjajo na Karitasu.

Ali imajo sami okvare ali pa jih izkoriščevalci naučijo, kako jih hliniti

Pri določenih primeri gre v ozadju tudi za kakšno odvisnost, na primer od alkohola. Pri določenih primeri gre v ozadju tudi za kakšno odvisnost, na primer od alkohola. Foto: Bor Slana Dodajajo, da imajo prisilni berači že sami kakšne telesne okvare, drugače pa jim izkoriščevalci svetujejo in jih naučijo, kako te hliniti, da bi pri ljudeh vzbudili čim več sočutja.

Z žrtvami na Karitasu pridejo v stik prek policije, ki identificira žrtve. V krizni nastanitvi lahko preživijo 30 dni, v zadnjih nekaj primerih pa so se vsi uspešno vrnili v svojo domovino, kar je bila tudi njihova želja.

Od leta 2006 beračenje ni več prepovedano

V Sloveniji je bilo do leta 2006 beračenje, pa ne le vsiljivo, obravnavano kot hujši prekršek, za katerega je lahko posameznik pristal v zaporu za 60 dni.

Zadnjih 11 let, odkar velja novi zakon, beračenje ni več prepovedano. Kot prekršek je opredeljeno vsiljivo beračenje, za katero je predvidenih 41,73 evra globe.

"Ob tem vsiljiv oziroma žaljiv način pomeni, da tisti, ki berači, na primer teka za ljudmi, jih prijema za oblačila, jih žali, če mu ne izročijo ničesar, itd. To njegovo ravnanje nekoga moti, kar je tudi obvezen pogoj za storitev prekrška po omenjenem členu," pojasnjujejo na policiji.

Leto Število prekrškov
2012 502
2013 479
2014 419
2015 344
2016 582
2017 (do konca novembra) 308

Magnet središča večjih mest

Največ beračenja je v samih središčih velikih mest, kjer se zadržuje veliko ljudi. V slovenski prestolnici je najbolj priljubljena okolica Tromostovja.

"Praviloma je to na ulicah ali v bližini večjih trgovskih središč, seveda pa je pojav povečan tudi glede na časovno opredelitev, na primer v času prednovoletnih praznikov," dodajajo na policiji.

Povratnike lahko izženejo iz države

Če je posameznik trikrat kaznovan zaradi beračenja, ga lahko izženejo iz države. Če je posameznik trikrat kaznovan zaradi beračenja, ga lahko izženejo iz države. Foto: Bor Slana Policisti pri vsiljivih beračih preverijo tudi njihovo preteklost. Povratnikom lahko po trikratni kršitvi odredijo tudi izgon iz države. Največ prekrškarjev, okoli 70 odstotkov, prihaja iz tujine, najpogosteje iz Romunije, Bolgarije in Slovaške.

V nekaterih primerih gre za organizirano beračenje, ne z namen golega preživetja, ampak za obliko organiziranega kriminala. To policija težko dokaže, saj večina kršiteljev trdi, da so v Slovenijo prišli prostovoljno.

Berače večinoma obravnava kot žrtve morebitnih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in spravljanja v suženjsko razmerje, kar se dogaja v okviru organizirane kriminalitete.

Rekorderka lani v Ribnici

Pred letom dni so ribniški policisti posredovali v enem od tamkajšnjih lokalov, kjer so izsledili dve romunski državljanki, ki sta goste na vsiljiv način nadlegovali za denar. Sodnica je pri eni od njiju ugotovila, da je bila za takšne prekrške že devetkrat pravnomočno kaznovana, zato so jo za tri leta izgnali iz Slovenije.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • MarkJurko / 18.12.2017. ob 20:27 0 0

    Pa ste res tako naivni, da bi nekdo prišel iz tujine k nam beračiti za drva in to sredi zime? Če ne bi imel drv, bi šel v gozd ponje ali kak drug les. Ne se delat iz sebe norca.

    0 0
delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin