Torek, 25. 6. 2024, 23.16
2 dneva, 21 ur
Pripadniki SV na Kosovu kmalu tudi z novimi silami? "To je naša služba. Gremo za domovino." #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,63
"Stanje je za zdaj stabilno in mirno, je pa tudi krhko, kar pomeni, da se lahko hitro spremeni," razmere na severu Kosova, kjer je na misiji v silah KFOR 108 pripadnic in pripadnikov SV, ocenjuje podpolkovnik Primož Savinšek, poveljnik 49. slovenskega kontingenta in poveljnik nekinetičnega bataljona. Slovenski kontingent vsaj za zdaj deluje v okviru nekinetičnega bataljona, a bo kmalu lahko drugače. "Resno smo se pogovarjali o povečanju kontingenta na KFOR, predvsem tudi z novimi silami, vezano na vojaško policijo in brezpilotnike," je po pogovoru s poveljnikom KFOR Özkanom Ulutaşom dejal načelnik generalštaba SV Robert Glavaš. Tako obrambni minister Marjan Šarec kot Ulutaş sta pohvalila slovenske vojakinje in vojake, ti pa pravijo: "To je naša služba. Navajeni smo. Gremo za domovino."
Enote KFOR (Kosovo Force, v prevodu Natove sile na Kosovu) so na Kosovu prisotne že 25 let, od 11. junija 1999, ko se je končal oboroženi spopad med silami Zvezne republike Jugoslavije, ki je pred vojno nadzorovala Kosovo, in separatistično milico kosovskih Albancev. V KFOR je vključenih 23 držav članic Nata in pet držav nečlanic Nata, kar skupno nanese 5.017 pripadnic in pripadnikov.
Januarja leta 2000 je svoje enote v sile KFOR prvič poslala tudi Slovenska vojska, njihovo številčnost pa z leti povečala. Trenutno na Kosovu deluje 49. kontingent SV s 108 pripadnicami in pripadniki. Okoli 40 jih je nameščenih v bazi Film City, preostali pa so v bazi Novo Selo.
Baza Film City.
Slovenski kontingent za zdaj večinoma deluje v okviru nekinetičnega bataljona, a se to lahko kmalu spremeni
Slovenski kontingent vsaj za zdaj deluje v okviru nekinetičnega bataljona, in sicer v petih občinah na severu Kosova v okviru Skupin za povezovanje in spremljanje (LMT), kjer največkrat pride do trenj, ki se pojavljajo med kosovskimi Srbi in kosovskimi Albanci. Poleg Slovencev so na tem območju tudi Grki in Švicarji.
Naloga nekinetičnega bataljona je spremljanje razmer na svojem območju delovanja z zbiranjem informacij o temah in vprašanjih, ki omogočajo zgodnje opozarjanje na kinetične razmere ter podpirajo varno in stabilno okolje in svobodo gibanja za vse prebivalce.
Natove sile na Kosovu.
"Smo v mestih, v naselju, smo v stiku z ljudmi in zagotavljamo pogoje za mirno in normalno življenje vseh prebivalcev Kosova," je povedal podpolkovnik Primož Savinšek, poveljnik 49. slovenskega kontingenta in poveljnik nekinetičnega bataljona, ki je mednarodno zelo raznolik, poveljuje pa mu prav Slovenec. "To je izziv in čast. Zadovoljen in ponosen sem, da imam to priložnost, istočasno pa smo vzpostavili zelo korekten in profesionalen odnos. Vsi pripadniki se zavedajo, da delamo za skupen cilj, za višji cilj, ki bo na koncu pomagal ljudem."
Nekinetični bataljon opravlja delo prek skupin LMT za opazovanje in povezovanje. "Delujemo na terenu, na območjih delovanja, in sicer vsak v svoji občini. Člani skupin LMT so pravzaprav oči in ušesa poveljnika KFOR, ker skrbno spremljajo vse indice, ki bi lahko nakazali na kakršnokoli spremembo položaja v regiji," pa je pojasnil praporščak Jurij Erzar, ki opravlja delo enotnega podčastnika slovenskega kontingenta, hkrati pa je tudi glavni podčastnik nekinetičnega bataljona v sestavi KFOR.
Praporščak Jurij Erzar
Stanje je mirno in stabilno, a krhko
Tako Savinšek kot Erzar ocenjujeta, da je trenutno stanje na severu Kosova mirno in stabilno, na kar ima po besedah Savinška vpliv prisotnost pripadnikov. "Pred kratkim sem bil v stiku z dvema italijanskima vojakoma, ki sta bila tukaj leta 1999. Dejala sta, da je velika razlika od takrat, kar zadeva odziv ljudi. Takrat so se bali orožja, čelad in vojske, danes pa vidimo, da so vojaki med prebivalstvom dobrodošli," je dejal Savinšek, a še v isti sapi dodal, da je stanje tudi krhko, kar pomeni, da se lahko hitro spremeni.
Bliža se namreč praznik Vidov dan (28. junija), ko se kosovski Srbi spominjajo kosovske bitke in poraza srbske vojske proti Turkom leta 1389, in se v ta namen na kraju bitke, v Gazimestanu, zbere več tisoč Srbov. Prav tako so pozorni tudi na menjavo dinarja v evro, ki se trenutno odvija na severu Kosova, na prisilno izselitev prebivalstva, menjavo tablic, ki morajo biti kosovske. "Za zdaj zapletov ne pričakujemo, vsi indikatorji kažejo, da se položaj ne bo eskaliral, ampak če bo treba, smo pripravljeni na vse," je dejal Erzar.
Registrske tablice na severu Kosova morajo biti kosovske, z oznako RKS.
Prebivalci se radi obrnejo na vojakinje in vojake: "Slovence nas imajo radi"
Sam KFOR sicer prebivalce spodbuja, da vse zadeve, ki jih motijo oziroma za katere mislijo, da niso pravične do določene narodnosti, sami naslovijo med drugim tudi na na skupine LMT. Slovenski pripadnice in pripadniki so v tem smislu med prebivalstvom še posebej priljubljeni, saj razumejo jezik.
"V tem delu, kjer jaz delam, so ljudje zelo prijazni, nas spoštujejo in nimamo nobenih težav. Slovence nas imajo radi, ker se lahko z njimi sporazumevamo v srbščini in nas lažje razumejo kot druge narodnosti. Ljudje nas prosijo za pomoč, nas vprašajo, mi pa potem ukrepamo po svojih najboljših močeh in informacije podamo naprej nadrejenim, ki odločijo, kako se bo zadevo rešilo. Konkretno se na nas obrnejo, ko imajo na primer težave z vodo, cestami in dostopom do vasi. Ljudi ni strah, ni videti, da bi jih bilo. Vidijo, da je podpora Kforja velika. Hodimo tudi v šole in učenci so zelo prijazni. Veliko jih že zna angleško in lahko z njimi komuniciramo," je povedal štabni vodnik Tadej Lah, ki je v času obiska mistra za obrambo Marjana Šarca prejel bronasto medaljo za dvajset let delovanja v Slovenski vojski.
Minister za obrambo Marjan Šarec je štabnemu vodniku Tadeju Lahu čestital za dvajset let delovanja v Slovenski vojski.
Delo ne poteka zgolj na terenu
Sicer pa slovenski pripadnice in pripadniki ne delujejo zgolj na terenu, temveč imajo številne naloge tudi v pisarnah. Tako delo v ocenjevalni celici opravlja stotnica Nataša Murko. "Mi v svoji celici sprejemamo poročila, ki jih na terenu napišejo vojaki LMT. Oni zberejo podatke, spišejo poročila in mi potem ta poročila v svoji celici zbiramo, jih preberemo in podamo prvo oceno. Iz poveljstva dobimo določene teme, podatke, na katere moramo biti pozorni, in jih upoštevamo pri svoji oceni. Temu rečejo tudi zbiranje atmosfere," postopek dela opiše Murkova. Ocenjena poročila nato pošiljajo naprej po liniji, da pridejo do poveljnika KFOR.
Ob tem doda, da so bili v zadnjih dveh mesecih pozorni na poskus zapiranja srbskih bank ter prepoved uvoza srbskih produktov in zdravil. "To zelo vpliva na prebivalce, predvsem na Srbe, ker so navajeni na srbska zdravila, bolj zaupajo srbskih proizvajalcem kot drugim."
Šest mesecev stran od Slovenije in svojcev: "To je naša služba. Gremo in delamo za domovino"
Misija pripadnic in pripadnikov traja šest mesecev, v tem času jim je dodeljeno približno 16 dni dopusta in en prost dan v tednu, kar pomeni, da za čas misije Slovenije in svojih domačih (skoraj) ne vidijo drugače kakor preko videoklicev.
"To je naša služba. Navajeni smo. Gremo za domovino. Včasih je res težko in doma moraš družino pripraviti na svoj odhod. To je že moja osma misija in zdaj jim je že kar znano, kako je, ko grem, in so že pripravljeni," je povedal štabni vodnik Lah, ki trenutno opravlja osmo misijo na Kosovu, po eno pa je opravil tudi v Afganistanu in na Slovaškem.
Slovenske pripadnice in pripadnike je pohvalil tudi poveljnik Kforja
Minister za obrambo Marjan Šarec pred sedežem KFOR na Kosovu.
Slovenskih pripadnic in pripadnikov pa na Kosovu ne ceni samo tamkajšnje prebivalstvo, ampak tudi poveljnik KFOR generalmajor Özkan Ulutaş, je potrdil obrambni minister Marjan Šarec, ki se je z njim srečal in spregovoril o nalogah in izzivih, s katerimi se soočajo.
"S poveljnikom smo pregledali položaj, ki je trenutno, kot rečeno, miren. Slovenske pripadnice in pripadniki opravljajo odlično delo. Slovenija je že pred časom nakazala, da si želi povečati svoje sile tukaj, in v tej smeri je tudi šel del pogovorov," je povedal Šarec.
To je potrdil tudi načelnik Robert Glavaš. "Najti moramo ravnotežje med tem, kar imamo že zdaj zunaj, torej koliko vojakov in kje. Resno smo se pogovarjali o povečanju kontingenta na KFOR, predvsem tudi z novimi silami, vezano na vojaško policijo in brezpilotnike," je pojasnil Glavaš in hkrati dodal, da zaradi povečanja kontingenta v KFOR ni predvideno zmanjšanje vojakov na drugih misijah.
Še zadnji Šarčev obisk
Marjan Šarec je v vlogi ministra za obrambo tako še zadnjič obiskal slovenske vojake in vojakinje na misiji na Kosovu, saj julija po polovičnem mandatu odhaja s tega položaja in se seli v Evropski parlament. Med drugim je odgovarjal na vprašanje, kdaj bo znana dokončna odločitev o izbiri novega dobavitelja osemkolesnih oklepnikov, a Šarec ni podal odgovora. Poudaril je, da morajo izbrati preudarno, saj ne želijo kupovati mačka v žaklju.
Kako bo potekalo nadaljnje delo na ministrstvu in kdo ga bo nasledil na položaju, pa Šarec pravi, da bo odločil predsednik vlade. "Tudi sam sem bil kdaj v takšni poziciji. Bo treba dobiti nove kadre in predsednik vlade je pred odgovorno nalogo. Sam pa ne sugeriram ničesar oziroma se nočem niti vmešavati."
Ministra za obrambo Marjana Šarca in delegacijo je vseskozi spremljala slovenska veleposlanica na Kosovu Minca Benedejčič.
Dejal je, da so svoje delo z ekipo dobro opravili. Med največje dosežke šteje modernizacijo, nakup protizračnih baterij Iris-T, nakup šestih helikopterjev, nakup še drugega letala Spartan, povečanje sredstev, uspehe na področju pridobivanja kadra, saj so lani zaposlili 350 novih ljudi, ter številčnost na vojaških taborih za mlade.
Naslednikom polaga na srce, naj še naprej pridobivajo kader, modernizirajo in financirajo vojsko, saj "je Slovenija po izdatkih za obrambo izmed vseh članic Nata tam, kjer si ne želi biti". Ob tem poudarja še, da je pomembna predvsem modernizacija miselnosti tako znotraj vojske kot tudi zunaj, v slovenski družbi. "Če bo Slovenija nadaljevala tako kot zdaj, lahko v nekaj letih pričakujemo kar velike uspehe," je ob koncu obiska na Kosovu sklenil minister za obrambo Marjan Šarec.
