Zeleni prehod
JEK2
Torek, 22. 10. 2024, 11.23
2 meseca
Predstavljena pobuda za državni prostorski načrt za JEK2
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Družba Gen energija je minuli teden ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v pregled poslala predlog pobude za državni prostorski načrt za drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK2). Državni prostorski načrt bo prvi korak v postopku prostorskega umeščanja nove elektrarne, ki je predvidena ob obstoječi Nuklearni elektrarni Krško (Nek).
Kot je v ponedeljek na spletni strani projekta objavila družba Gen energija, predlog pobude še ni objavljen v prostorskem informacijskem sistemu ministrstva za naravne vire in prostor in temu ministrstvu še ni bil posredovan v obravnavo in predviden sprejem.
Predvidena je elektrarna s tlačnovodnim reaktorjem (PWR), ki so ga izbrali zaradi izkušenj z obratovanjem Neka, zanesljivosti, visoke stopnje jedrske varnosti in konkurenčne ponudbe na trgu. Načrtovan je en reaktor z enoto nazivne električne moči v razponu od 1.000 do 1.650 megavatov (MW), kar omogoča proizvodnjo med 8.000 in 13.200 gigavatnih ur (GWh) električne energije na leto. Potencialni dobavitelji so ameriški Westinghouse, južnokorejski KHNP in francoski EDF.
Nova elektrarna je predvidena zahodno od obstoječega Neka v Krškem. Lokacijo so izbrali na podlagi analiz z upoštevanjem različnih kriterijev in primerjave lokacij, med drugim glede dostopnosti hladilne vode, varnosti pred poplavami, geološke primernosti lokacije, vpliva na obstoječe poselitvene in naravne površine, možnosti priključitve na elektroenergetsko omrežje ter dostopnosti prometne infrastrukture. Po dodatni podrobni analizi lokacije Krško (lokaciji vzhodno in zahodno od Neka) je bila zahodna lokacija ocenjena kot najprimernejša, predvsem zaradi boljše geološke sestave, večje poplavne varnosti in manjšega vpliva na naravno okolje.
Na ožjem območju tehnološkega dela JEK2 je predvidena gradnja kompleksa zgradb in sistemov jedrskega otoka in turbinskega otoka, začasnega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ter pomožnih sistemov in naprav osrednjega dela elektrarne.
Na širšem območju tehnološkega dela JEK2 so predvideni objekti, ki pripadajo konvencionalnemu delu elektrarne in so povezani zlasti s hlajenjem parne turbine, pripravo vode za potrebe hlajenja in oskrbo jedrskega in turbinskega otoka s tehnološko vodo ter s čiščenjem odpadnih vod. Eden izmed pomembnejših objektov na tem območju je hladilni stolp.
Na območju spremljajočih objektov pa so med drugim načrtovane upravne zgradbe, zgradbe za simulatorje obratovanja, gasilska postaja, objekti za potrebe remonta, delavnice in skladišča.
Za priključitev JEK2 na prenosno omrežje je predvidena gradnja novega 400/110 kV stikališča, ki bo predvidoma locirano vzhodno od dostopne ceste do Neka in severno od obstoječih parkirišč.
Štiri faze gradnje
Gradnja elektrarne je predvidena v štirih fazah. V prvi bi prestavili več infrastrukturnih objektov, kot so daljnovodi, plinovod, cesta ter kanalizacijsko in vodovodno omrežje, zgradili bi novo povezovalno cesto in most preko Save. V drugi fazi bi območje gradbišča opremili z javno infrastrukturo ter uredili delavska naselja. V tretji fazi je predvidena priprava gradbiščnih platojev in skladiščnih površin, med drugim z izkopi in sortiranjem materiala. V četrti fazi pa bi se začela gradnja objektov JEK2, pri čemer bi območje gradbišča širili glede na napredovanje gradnje.
Po končani gradnji bodo območja, kot so širše gradbišče, parkirišče, delavska naselja in skladišča, predvidoma sanirana nazaj v kmetijska zemljišča, če bo to mogoče. Če sanacija ne bo izvedljiva, se bodo po potrebi sprejeli ukrepi za nadomeščanje kmetijskih zemljišč oziroma se bo preučila možnost trajne rabe na teh območjih. Na območju delavskega naselja Žadovinek se denimo lahko predvidi preureditev v stanovanjsko sosesko, navaja pobuda.
Investitor bo že v vlogi za mnenje h gradnji priložil programa gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim gorivom. Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki bodo skladiščeni v skladišču, ki je v gradnji, možno pa ga bo širiti z dodatnimi silosi.
Suho skladišče izrabljenega goriva za 80 let obratovanja
Izrabljeno gorivo bo po odstranitvi iz reaktorja sprva shranjeno v bazenu za te odpadke ob reaktorju. Ta bo imel zmogljivost za vsaj 10 let uporabe, z dodatnim prostorom za celotno sredico reaktorja. Poleg bazena je načrtovana tudi zgradba za suho skladiščenje izrabljenega goriva s kapaciteto za 80 let obratovanja, kamor bo gorivo premaknjeno po vsaj petih letih od odstranitve iz reaktorja in hlajenja v bazenu. V suhem skladišču bodo gorivni elementi shranjeni v posebnih vsebnikih, ki bodo zagotavljali pasivno hlajenje z okoliškim zrakom. Lokacija za trajno rešitev odlaganja teh odpadkov mora biti po načrtih potrjena najkasneje do leta 2055. Iskanje končne odločitve odlaganja izrabljenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz JEK2 bi bilo treba združiti z iskanjem rešitev za te odpadke iz Neka, pravijo.
Časovni načrt sledi ključnemu mejniku, ki je zapisan v strateških dokumentih, in sicer da je do začetka leta 2028 treba sprejeti končno investicijsko odločitev o gradnji JEK2. Za sprejem te odločitve so potrebne ponudbe dobaviteljev, za katere je treba pridobiti vsaj usmeritve za prostorsko načrtovanje, jih natančno analizirati in uskladiti ter začeti z vsemi potrebnimi postopki za postopek priprave državnega prostorskega načrta.
