Četrtek, 7. 7. 2016, 7.42
6 let, 7 mesecev
Predsednik ECB Mario Draghi zagrozil Sloveniji, Zvonko Fišer mu ne bo ustregel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,90
14
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB.
Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank s konca leta 2013. Pod drobnogled so preiskovalci vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.
Guverner BS Marko Jazbec je o včerajšnjih preiskavah poročal predsedniku ECB.
Draghi zahteval ukrepanje predsednika Evropske komisije Junckerja
Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Banke Slovenija Boštjana Jazbeca. Nato je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije ter "izrazil uradni protest zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB". Draghi je v pismu generalnemu državnemu tožilcu nasprotoval zasegu, zahteval odpravo kršitve in napovedal uporabo možnih pravnih sredstev v primeru zasega.
Zagrozil s pravnimi posledicami
Predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. Draghi je še sporočil, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali mogoče primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.
Fišer Draghiju ne bo ustregel
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je povedal, da Draghiju, ki je nasprotoval zasegu dokumentacije in zahteval "odpravo kršitev", ne bo ustregel. "Po podatkih, ki jih imam, je bila hišna preiskava opravljena v skladu z odredbo sodnice, zato poziva Draghija ne sprejemam," je dejal Fišer, ki je Draghiju napisal pismo. "Po slovenski zakonodaji hišno preiskavo odreja sodišče, če je verjetno, da bodo pri preiskavi najdeni predmeti, pomembni za preiskavo." Kot je še povedal Fišer, komentarja ne bo dajal, "ker je to novinarska zvrst". Dejal je še, da Banka Slovenije ni del ECB.
"Draghi je napisal, da se ne želi vmešavati v predkazenski postopek. Ali je to pritisk, o tem je mogoče potegniti različne sklepe. Takega dopisa nisem dobil še od nikogar. To sicer ne bo vplivalo na naše odločanje," je še dejal Fišer.
"Če bi izročili dokumentacijo, preiskave ne bi bilo"
Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je dejal, da je guverner Jazbec dal ugovor glede izvedbe hišne preiskave, skliceval se je na imuniteto. Policija je obvestila o kaznivih dejanjih zbirala že od januarja 2014, je še povedal. "Iz Banke Slovenije smo selektivno prejemali dokumentacijo. Ker policija dokazov ni zmogla zbrati z operativnim delom, je dala pobudo za hišno preiskavo. Če bi Banka Slovenije izročila zahtevano dokumentacijo, predloga za preiskavo ne bi bilo", je povedal Furlan.
Policija je večkrat zahtevala določeno dokumentacijo, a se takrat Banka Slovenije ni sklicevala na ECB, je še povedal Furlan.
Policija: Banke Slovenije v hišnih preiskavah ne ščiti noben poseben privilegij
Banke Slovenije v hišnih preiskavah v predkazenskem postopku ne ščiti noben poseben privilegij, enako pa velja tudi za njene uslužbence, so poudarili na Generalni policijski upravi. "Pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu EU, temveč so nastopali kot uslužbenci oz. funkcionarji slovenske institucije," dodajajo.
Tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci EU, kot pojasnjujejo, v skladu z določili protokola o privilegijih in imunitetah v EU za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti EU, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki, kar pa predkazenski postopek še ni.
Banka Slovenije: Nikoli nismo zavrnili izročitve dokumentov policiji
Banka Slovenije zanika navedbe vodje specializiranega državnega tožilstva Furlana, da policiji niso predali zahtevanih dokumentov. Zapisali so, da niso nikoli zavrnili izročitve dokumentov, problematizirajo pa način zasega podatkov, ki je po njihovi oceni opravljen neselektivno in tako, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB.
Mali delničarji bodo preučili možnost kazenskega pregona proti prvemu možu ECB
Na Draghijeve grožnje so se odzvali v društvu MDS (Društvo Mali delničarji Slovenije) in sporočili, da bodo resno preučili možnost kazenskega pregona proti prvemu možu ECB. "Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Matej Avbelj: Centralne banke imajo specifičen ustavni položaj
"Institucije Evropske unije imajo v državah članicah posebne privilegije in imuniteto. Ta se razteza na zaposlene in na prostore institucij v državah članicah," opozarja Avbelj.
"Primer ni tako preprost, saj so preiskave policij v centralnih bankah relativno redke," opozarja pravni strokovnjak in specialist za pravo EU Matej Avbelj. Centralne banke imajo po njegovih besedah specifičen ustavni položaj, saj so neodvisne v smislu prepovedi poseganja izvršilne in zakonodajne veje oblasti v vodenje monetarne politike.
Če pa primeru dodamo pravo EU, to situacijo še dodatno zaplete, pravi. "Institucije Evropske unije imajo v državah članicah posebne privilegije in imuniteto. Ta se razteza na zaposlene in na prostore institucij v državah članicah. Načeloma je tudi evropska centralna banka zavezana načelu javnosti in morajo biti tudi njeni podatki javni."
Zadeva je večplastna in kompleksna, drži pa, da lahko slovenska policija v primeru utemeljenega suma kaznivega dejanja preiskuje nacionalno institucijo, pravi.
"Če bi bili v Banki Slovenije navzoči tudi nekateri dokumenti ECB, se pa pojavita vprašanji, kakšni so ti dokumenti in kakšna je njihova stopnja zaupnosti. Prepričan sem, da je v interesu Draghija, da se sporne zadeve raziščejo, a to je treba storiti na ustavno oz. zakonodajno skladen način," je sklenil Avbelj.
Kaj je ECB
Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka 19 držav Evropske unije, ki so sprejele evro, s sedežem v Frankfurtu. Njena glavna naloga je ohranjati stabilnost cen v euroobmočju in s tem vzdrževati kupno moč enotne valute. Je uradna institucija EU, ki je v samem središču Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora, prek katerega se izvaja bančni nadzor. Njen predsednik je Italijan Mario Draghi.
Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB. Sestavlja ga:
- šest članov Izvršilnega odbora in
- guvernerji nacionalnih centralnih bank iz 19 držav euroobmočja, med katerimi je tudi slovenski guverner Boštjan Jazbec.
Guvernerji nacionalnih centralnih bank si glasovalne pravice v Svetu ECB izmenjujejo po sistemu rotacije. Rotacija omogoča Svetu, da ohranja sposobnost ukrepanja tudi v času, ko se število držav euroobmočja postopno povečuje, z njim pa tudi število članov Sveta. V skladu s pogodbama o Evropski uniji je moral biti sistem rotacije uveden takoj, ko je število guvernerjev preseglo 18, kar se je zgodilo 1. januarja 2015, ko je Litva vstopila v euroobmočje.
Koga so preiskovali včeraj
Preiskava je potekala:
- na Banki Slovenije,
- NLB in
- revizijski hiši Deloitte in Ernst & Young.
Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe.
Med preiskovanci so se znašli:
- guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec,
- viceguverner Janez Fabjan,
- nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in
- vodja projekta izbrisa podrejenih obveznic Tomaž Čemažar.
14